Listine, ki jih v spis vloži stranka, imajo lahko, tako kot to v obravnavanem primeru velja za omenjeni listini, dvojno naravo. To pomeni, da v primeru, ko se stranka na vsebino listine sklicuje v smislu dopolnitve svojih navedb, vsebina te listine predstavlja del njen trditvene podlage, hkrati pa je ta listina tudi dokaz, s katerim stranka te svoje navedbe dokazuje. Kakšno dokazno moč ima taka listina, pa je predmet presoje sodišča.
Blokirani transakcijski računi so resda indic kratkoročne plačilne nesposobnosti dolžnika, ne pomenijo pa sami po sebi tudi njegove insolventnosti. A contrario trditve in dokazi o aktivnih računih dolžnika še niso dovolj za utemeljitev solventnosti dolžnika.
zahteva za varstvo zakonitosti - prisilna poravnava - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - pritožba zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave - aktivna legitimacija - predhodni postopek - glavni postopek
Pri vsaki prisilni poravnavi je predhodni postopek tako kratek, da praktično vzeto do priglasitve udeležbe upnikov v njem niti ne more priti. To pa ne pomeni, da je upnikom v prisilni poravnavi na ta način odvzeta pravica do pravnega sredstva. Upniki imajo v prisilni poravnavi pravico do ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, v katerem lahko uveljavljajo vse vsebinske razloge proti vodenju postopka prisilne poravnave. Na ta način so zavarovane vse njihove pravice, ki bi sicer lahko bile prizadete z vodenjem postopka prisilne poravnave.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja - začasna odredba - rok za izdajo - težko popravljiva škoda - dopolnjevanje navedb v pritožbi - javni interes
V sodni praksi in teoriji ni sporno, da gre pri sedem-dnevnem roku, kot ga določa ZUS-1 v petem odstavku 32. člena, za instrukcijski rok, ki sicer zavezuje sodišče k posebno hitremu postopanju, vendar pa ta rok nima za posledico prekluzije, saj zamuda tega roka ne prepreči, da določenega dejanja ni mogoče opraviti še tudi kasneje.
V pritožbi ni dopustno dopolnjevati navedb o težko popravljivi škodi in z njimi utemeljevati obstoj zahtevanega zakonskega pogoja.
Po presoji Vrhovnega sodišča za osebo, za katero je z dokončno odločbo pristojnega organa ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije, ni mogoče z začasno odredbo (torej niti ne meritorno) za določen čas do pravnomočne odločbe o tem, ugotoviti, da začasno pa še izpolnjuje pogoje ter ji dovoliti opravljanje te funkcije in odložiti odvzem oziroma izbris.
Ker gre pri opravljanju funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja za pomembno in odgovorno funkcijo, dano (tudi) na podlagi javnega zaupanja, je že zakonodajalec predpisal, da je odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja dokončna, da torej zoper njo ni pritožbe, in da jo izda pristojni minister na predlog ali po uradni dolžnosti. Izdaja predlagane začasne odredbe bi zato pomenila tak poseg v javni interes, da bi morala tožeča stranka izkazati okoliščine, ki bi bile močnejše od javnega interesa in bi opravičevale izdajo začasne odredbe ter s tem poseg v javni interes.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017993
ZPPSL člen 80, 134, 135. ZFPPIPP člen 7. ZOdvT člen 1. ZPP člen 14, 154, 165, 268, 268/1, 377, 384, 384/1.
sklepčnost tožbe - povrnitev škode - odgovornost stečajnega upravitelja - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - pojem udeleženca stečajnega postopka - skrbnost dobrega strokovnjaka - skrbnost stečajnega upravitelja - stvarna pristojnost - gospodarski spor - subjektivni kriterij - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
ZPPSL v drugem odstavku 80. člena določa, da stečajni upravitelj odgovarja vsakemu udeležencu v stečajnem postopku za škodo, ki mu jo prizadene namenoma ali iz hude malomarnosti. Stečajni zakon daje stečajnemu upravitelju vrsto pristojnosti, zato je pomembno, da lahko z uveljavljanjem njegove odškodninske odgovornosti zaščitijo svoje interese vsi tisti, katerih pravni položaj je lahko zaradi posebne vloge stečajnega upravitelja prizadet. Zakon pojma udeleženca stečajnega postopka izrecno ne opredeljuje, Vrhovno sodišče pa je že zavzelo stališče, da so udeleženci v stečajnem postopku v smislu drugega odstavka 80. člena ZPPSL ne samo upniki stečajnega dolžnika, temveč tudi stečajni dolžnik.
Ugovorom pasivne legitimacije ne bi bil utemeljen, saj iz določbe 1. člena Zakona o odvetništvu izhaja, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Da so zasebniki izhaja iz sedmega odstavka 7. člena ZFPPIPP. O vprašanju, ali odvetnik sodi v krog oseb, zaradi katerih je (na podlagi personalnega kriterija iz določb ZPP, ki urejajo veljavnost pravil o postopku v gospodarskih sporih), posamezni pravdni postopek opredeljen kot gospodarski spor ter bodo zanj uporabljena posebna pravila, obstaja obsežna sodna praksa. Ta zavzema enotno stališče, da odvetnik kot zasebnik ne spada v krog oseb iz drugega odstavka 481. člena ZPP niti v krog oseb iz 482. člena ZPP.
Revizijsko sodišče poudarja, da je pravdno sodišče v primeru t. i. identičnega dejanskega stanja vezano na pravnomočno kazensko sodbo glede ugotovitve tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti (14. člen ZPP). Toženec v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka tako ne more več (uspešno) uveljavljati ugovorov, ki nasprotujejo ugotovitvam, ki so tvorile podlago obsodilne sodbe v kazenskem postopku.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002785
ZFPPIPP člen 42, 442, 442/1, 442/10. OZ člen 364, 369.
dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost poslovodje odškodninska odgovornost članov poslovodstva - zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb - terjatev pravne osebe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Tudi v postopkih dopuščene revizije Vrhovno sodišče odloča o posamičnem sporu, zato presoja le tista pravna vprašanja, ki so odločilna za odločitev v zadevi, ne daje pa svetovalnih pravnih mnenj.
ZFPPIPP člen 5, 52, 52/4, 277, 277/3, 391, 391/1-1, 391/1-2. ZPP člen 483, 483-6.
osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj v osebnem stečaju - pritožba - krajevna pristojnost - obdobje izpodbojnosti - izpodbojni in povračilni zahtevek
ZFPPIPP v četrtem odstavku 52. člena določa, da je za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Vendar pa pri pritožbi tožnika ni šlo za odločanje o pritožbi v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku (to je v postopkih zaradi insolventnosti iz 5. člena ZFPPIPP), temveč v postopku v sporu, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom nad tožnikom (6. točka 483. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pristojnost v takšnih sporih pa se ravna po 63. členu ZPP (to je po sodišču, ki vodi stečajni postopek).
ZFPPIPP v prvem odstavku 391. člena sicer določa, da je obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona v postopku osebnega stečaja zadnja tri leta (in ne zadnjih dvanajst mesecev) pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Vendar pa to ne velja pri vseh pravnih poslih ali drugih pravnih dejanjih, temveč le pri tistem pravnem poslu ali drugem pravnem dejanju, ki bi ga stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki bi imela v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe (1. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP), ali pri pravnem dejanju iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, to je pri pravnem dejanju, na podlagi katerega bi druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti (ki je izpodbojno ne glede na to, ali je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen) (2. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP).
Odškodninski zahtevek je zastaral pred začetkom obdobja izpodbojnosti 3. 1. 2011. Zato se Vrhovnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vsebine izpodbojne tožbe, do vprašanja, ali je bil tožnik v primeru zatrjevane opustitve pravnega dejanja (po tretjem odstavku 271. člena ZFPPIPP je izpodbojna le tista opustitev pravnega dejanja, »zaradi katere je stečajni dolžnik izgubil premoženjsko pravico«) hkrati z izpodbojnim zahtevkom (iz prvega odstavka 275. člena ZFPPIPP) dolžan uveljavljati tudi povračilni zahtevek (iz drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP) (za vrnitev prejetega oziroma za plačilo denarnega nadomestila). »Če zaradi uspešno uveljavljanega izpodbojnega zahtevka nastane povračilni zahtevek«, je namreč z izpodbojno tožbo (v roku šestih mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka) poleg izpodbojnega zahtevka treba uveljavljati tudi povračilni zahtevek (tretji odstavek 277. člena ZFPPIPP).
dopuščena revizija - izločitvena pravica - ugotovitev obstoja izločitvene pravice
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora biti izločitvena pravica, da lahko upnik njen obstoj uspešno uveljavlja v stečajnem postopku, v skladu z 299. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), že v upnikovem premoženju ali zadošča, da je do začetka stečajnega postopka zgolj nastala in jo je upnik pridobil naknadno.
odgovornost stečajnega upravitelja - sklenitev posojilne pogodbe - posojanje denarja iz stečajne mase - zavarovanje terjatve - huda malomarnost
Da bi se razbremenila očitka hude malomarnosti svojega ravnanja, bi morala tožena stranka trditi in dokazati, da je (že) ob sklepanju Posojilne pogodbe poskrbela za ustrezna zavarovanja danega posojila. Naknadno sklenjena zavarovanja je ne morejo razbremeniti hude malomarnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - prijava terjatve - preizkus terjatev - sklep o preizkusu terjatev - pravna narava terjatve - prednostna terjatev - navadna terjatev
Iz prvega odstavka 14. člena ZPDRES izhaja, da o naravi sporne terjatve in njenem poplačilu odloča sodnik posameznik znotraj stečajnega postopka. Obrazloženo pomeni, da se o naravi upnikove terjatve ne izjavi upravitelj, zato končni seznam preizkušenih terjatev in z njim v zvezi sklep o preizkusu terjatev napotitve na ustrezen postopek ne vsebuje.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in ali se mora sodišče v primeru, da je obstoj insolventnosti v času oprave izpodbijanih dejanj prerekan s strani upnika (tožene stranke), do tega vprašanja opredeliti.
stečajni postopek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - izročitev nepremičnine
Dejanska situacija, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank, ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Ker v konkretnem primeru toženka ni izpolnila ničesar, tožnica pa (nesporno) ne v celoti (nesporno ne 44.291,95 EUR), gre za dejansko situacijo, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank (druga alineja 2. točke drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP), kar ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (iz drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP). Če namreč pri prodaji stanovanja kupka sploh ni plačala kupnine ali je ni plačala v celoti, prodajalka pa ni izročila posesti niti izstavila zemljiškoknjižnega dovolila, gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, za katero lahko sopogodbenica stečajne dolžnice tudi po začetku stečajnega postopka zahteva, da stečajna dolžnica izpolni svojo obveznost v celoti in v pogodbenih rokih (drugi in tretji odstavek 264. člena ZFPPIPP).
Druga toženka se je s Pogodbo o poravnavi, pristopu k dolgu in poroštvu poleg jamčevanja za izpolnitev obveznosti L., d.o.o., iz te pogodbe, zavezala jamčiti kot porok tudi za izpolnitev obveznosti glavne dolžnice. Tega, da bi se ob sklenjeni Pogodbi glavna dolžnica in tožeča stranka dogovorili, da bo glavna dolžnica dolg poravnala z izvedbo storitev, druga toženka ni trdila. Ker je imela glavna dolžnica do tožeče stranke denarno obveznost, je bila tudi s Pogodbo prevzeta poroštvena obveznost druge toženke za dolg glavne dolžnice denarna (prvi odstavek 1012. člena OZ).
Vrhovno sodišče je v sodbi III Ips 16/2003 z dne 12. 12. 2003 obravnavalo vprašanje, v kakšni obliki mora biti postavljen tožbeni zahtevek, s katerim se izpodbija pravno dejanje stečajnega dolžnika. Zavzelo je stališče, da ni pomembno, ali je zahtevek na podlagi določb ZPPSL postavljen v obliki ugotovitvene tožbe (kot v obravnavanem primeru) ali kot oblikovalni zahtevek, kar bi bilo pravilneje glede na določbo prvega odstavka 130. člena ZPPSL, po kateri postane izpodbito pravno dejanje brez učinka proti stečajni masi šele v posledici ugoditve zahtevku na izpodbijanje.
Subjektivni element izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj, opredeljen v drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP, predpostavlja obstoj dolžnikove insolventnosti v času, ko je izvršeno izpodbojno pravno dejanje. Nihče ne more zanjo vedeti, niti mu ni mogoče pripisati, da bi zanjo vedel (šteti, da bi moral vedeti), če ne obstaja. Za obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj zato ne zadostuje pomanjkanje skrbnosti osebe, v čigar korist je bilo pravno dejanje opravljeno.
ZFPPIPP člen 298, 298a. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 359.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - določnost prijave ločitvene pravice - pravna fikcija - ugotovitvena tožba
Tožba za ugotovitev (pravočasnosti) prijave ločitvene pravice v stečajnem postopku ni dovoljena, saj ne gre za ugotavljanje obstoja pravice ali pravnega razmerja (prvi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Takšne tožbe pa tudi ne določa ZFPPIPP (drugi odstavek 181. člena ZPP).
Določba drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP je jasna. V skladu z njeno 2. in 3. točko mora prijava ločitvene pravice vsebovati določen zahtevek za njeno priznanje, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ter opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje ločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.
Z novelo ZFPPIPP-F uzakonjena drugačna ureditev na pravilnost odločitve sodišč nižjih stopenj ne more vplivati. Ne le, da se za konkretni stečajni postopek novela ne uporablja, temveč do rešitve, ki jo uzakonja, tudi ni moč priti s teleološko razlago 298. člena ZFPPIPP. Novela je namreč vzpostavila pravno fikcijo, da ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah (vknjiženi lastninski pravici na nepremičnini v korist stečajnega dolžnika ter vknjiženi hipoteki ali maksimalni hipoteki) velja, da sta v stečajnem postopku prijavljeni ta hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V razmerju do 298. člena ZFPPIPP torej 298.a člen ZFPPIPP vzpostavlja izjemo od pravila o dolžnosti prijave ločitvene pravice, saj za prijavljeno šteje terjatev in ločitveno pravico, čeprav ju upnik dejansko ni prijavil. Gre za zakonsko fikcijo, ki je ni mogoče vzpostaviti z razlago zakona, ki fikcije še ni določal.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavarovalna pogodba, po kateri se zavarovalna doba do uvedbe prisilne poravnave še ni iztekla, prav tako do uvedbe prisilne poravnave ni nastopil zavarovalni primer, predstavlja s strani zavarovalnice neizpolnjeno pogodbo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v primeru neprijave upnikove terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom preneha upnikova pravica od zavarovalnice, pri kateri je imel upnik (neprijavljeno) terjatev do dolžnika zavarovano, terjati plačilo zavarovalnine.
Domneva le olajšuje dokazovanje (zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika oziroma pridobitve ugodnejših pogojev za plačilo terjatve do stečajnega dolžnika). Takšna (dejanska) domneva se (ko so dokazane predpostavke domneve, tako imenovana domnevna baza) vzame za podlago sodne odločbe brez dokaza, ne pa kot dokazana. Domneva je namreč izpodbojna. Zato je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju.
Navedeno velja na načelni ravni, ne pa tudi v primeru, ko se tožnik, ki uveljavlja izpodbojni zahtevek, opre na domnevo (o obstoju pogoja za izpodbijanje) iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Če namreč upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, (tako kot v konkretnem primeru) „dokaže drugače“, to je dokazano izpodbije domnevo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, velja, da je šlo za tako imenovano „sočasno izpolnitev“ (drugi odstavek 272. člena ZFPPIPP), zaradi česar se za podlago sodne odločbe vzame kot dokazano, da izpodbijana pravna dejanja (zapiranje obveznosti z odstopljeno terjatvijo in asignacijama) niso povzročila zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice (zaradi katerega bi drugi upniki prejeli plačila svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbijana dejanja ne bi bila opravljena). Ker se to vzame za podlago sodne odločbe kot dokazano, pa po naravi zadeve (glede na zakonsko ubeseditev objektivnih pogojev izpodbijanja) ni možno dokazovanje objektivno drugačnega dejanskega stanja.
Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja. Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se namreč njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja se zagotavlja tako, da terjatev preide s cedenta na cesionarja skupaj z vsemi prednostmi in slabostmi.
Smisel zaščite pravnega položaja dolžnika je v tem, da cesija ne sme spremeniti njegovih pravic in obveznosti brez njegovega soglasja (na slabše). Zato na načelni ravni drži trditev respondentke, da sta pogodbeni stranki po prenosu terjatve lahko „z dogovorom ustrezno spremenili rok plačila in druge pogoje plačila, če jima je to tako ustrezalo“. To bi lahko držalo tudi v obravnavanem primeru, čeprav je treba upoštevati, da gre za situacijo stečaja. Vendar pa podaljšanje roka izpolnitve obveznosti (zaradi podaljšanja roka) praviloma pomeni ugodnost za dolžnika, ne pa oškodovanja stečajne mase (po prvi alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Zatrjevano oškodovanje bi zato morala pojasniti in dokazati oseba, ki izpodbija pravna dejanja stečajnega dolžnika.
dovoljenost revizije - zavrnitev vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - neenotnost sodne prakse ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - zelo hude posledice se nanašajo na drug upravni akt
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve, ni mogoča presoja dovoljenosti revizije.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, se tudi ne more uspešno sklicevati na neenotnost sodne prakse glede določenega vprašanja.
Revident se v tem upravnem sporu ne more sklicevati na hude posledice, ki naj bi mu nastale z odvzemom dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.
Ker se pogoje zelo hudih posledic iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nanaša na posledice, ki jih ima izpodbijana odločitev za stranko, po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi ne more utemeljevati zelo hudih posledic z navedbami o posledicah, ki naj bi nastale dvema pogodbenima družbama.