prodaja električne energije - sprememba cene - višina tožbenega zahtevka - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme
ZPP opredeljuje sklepčnost tožbe v tretji točki prvega odstavka 318. člena, kjer določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi. Navedena torej morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, če je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila ob upoštevanju pogodbenih določil ter določil Obligacijskega zakonika (OZ) potrebna za utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo vtoževanih računov. Vprašanje, ali je tožeča stranka tudi dokazala, da je upravičena do zneska v vtoževani višini, je vprašanje izkazanosti oziroma utemeljenosti zahtevka po višini, ne pa sklepčnosti tožbe.
ZP-1 člen 61, 62, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
prekoračitev hitrosti vožnje - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obstoj dvoma - odgovornost storilca - načelo materialne resnice - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokazna ocena verodostojnosti prič
Glede (ne)verodostojnosti priče - storilčeve soproge pritožbeno sodišče opozarja, da je sorodstveno razmerje s storilcem vsekakor razlog za posebej pozorno presojo verodostojnosti priče, vendar pa zgolj ta okoliščina ne more biti zadosten razlog za odrekanje verodostojnosti izjave priče. Zavrnitev verodostojnosti izpovedi priče z utemeljitvijo, da naj bi zaradi sorodstvenih razmerij bila njena naklonjenost storilcu pričakovana, verodostojnost njenega pričanja pa zaradi tega bistveno zmanjšana, ni ustrezna, če razen sorodstvenega razmerja ni drugih tehtnih razlogov za dvom v verodostojnost priče.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 75, 75/3, 127, 127/3. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3, 3/4, 4, 4/2.
odpravnina - sprememba delodajalca - poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi - sprememba kraja opravljanja dela
Iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da gre za takšno bistveno spremembo delovnih pogojev v škodo delavca, če po prenosu delo opravlja v drugem kraju ali če ima zaradi slabše prodaje po prenosu nižjo plačo. Sprememba pogojev dela, in sicer kraja opravljanja dela, do katere je prišlo v konkretnem primeru, utemeljuje zahtevek tožnice za plačilo odpravnine.
V zvezi z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je imela tožnica po prevzemu večji obseg dela oziroma da je bila pri delu bolj obremenjena, pritožbeno sodišče dodaja, da pogojev dela ni mogoče razumeti tako široko. Za spremembo pogojev dela bi namreč poleg spremembe kraja opravljanja dela (ali glede službenih poti) šlo, če bi bilo odrejeno nadurno delo, če bi bil spremenjen delovni čas ali podobno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072601
KZ-1 člen 49, 170, 170/1. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje posilstva - pritožbena obravnava - dejansko stanje - nasprotujoče si izpovedbe prič - dokazna ocena - ocena verodostojnosti izpovedbe - zakonski znaki - uporaba sile - sprememba kazenske sankcije - izbira kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Kar zadeva motiv prijave posilstva, je treba pojasniti, da je motiv lahko pomemben le, kolikor postavlja pod vprašaj verodostojnost same prijave. Dvoma ni, da je oškodovanka podala prijavo posilstva, ker je obtoženec njo in B. B. kazensko ovadil zaradi dogodka z dne 13.3.2016 in da oškodovanka ovadbe v nasprotnem primeru ne bi podala. Vendar motiv maščevanja, kot ga vidi obramba, ni pomemben, pač pa je bistveno le, ali je oškodovanka podala zoper obtoženca krivo ovadbo zaradi nekih drugih vzrokov.
Veriženje vsebinsko identičnih predlogov za nadomestno izvršitev kazni zapora predstavlja zlorabo procesnih pravic in očitno meri k zavlačevanju postopka in izvršitev kazni zapora. Tovrstno nedopustno procesno ravnanje je sodišče dolžno onemogočiti in mu odreči pisno veljavnost.
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 372, 372/-1, 429, 434, 437, 437/1. KZ-1 člen 160, 160/1.
zasebna tožba - zavrženje obtožnega akta - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - preizkus obtožnega akta - opis kaznivega dejanja - poziv na dopolnitev - konkretizacija zakonskih znakov - nesklepčnost
Pomanjkljivosti v opisu kaznivega dejanja v tenorju zasebne tožbe ne morejo biti sanirane z navedbami v obrazložitvi oziroma celo z navedbami in vsebinskimi pojasnili v predmetni pritožbi, saj so lahko predmet presoje in ocene sodišča samo tista odločilna dejstva in okoliščine, ki so jasno in popolnoma označena v opisu dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071733
ZPP člen 119, 208, 208/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 92, 92/1, 92/2. SZ-1 člen 111, 111/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nadaljevanje prekinjenega postopka - sklep o nadaljevanju postopka - vročitev sklepa o nadaljevanju - možnost obravnavanja pred sodiščem - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - aktivna legitimacija domnevnega lastnika - skupno premoženje zakoncev - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom odločilo o nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, ta sklep pa vročilo sočasno z odločitvijo o glavni stvari, tožencema ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Sklep o nadaljevanju postopka je v konkretnem primeru zgolj deklaratorne narave. Ob izpolnjenem pogoju za nadaljevanje postopka lahko izdaja sodbe še pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka predstavlja le relativno bistveno kršitev postopka, ki pa je pritožnika ne uveljavljata.
Drugi tožnik je lastninsko pravico pridobil na originaren način in zato dejstvo, da njegova lastninska pravica v zemljiško knjigo (še) ni vpisana, nima nobenega vpliva na odločitev oziroma presojo njegove aktivne legitimacije.
URS člen 22. ZP-1 člen 55, 63, 63/5, 65, 65/9, 155, 155/2.
enako varstvo pravic - hitri postopek o prekršku - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - pravica do zagovora
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku na podlagi devetega odstavka 65. člena ZP-1 ugotoviti, da storilcu pred izdajo odločbe o prekršku ni bila dana možnost podati izjavo o spremenjenem očitku in bi moralo to kršitev odpraviti tako, da bi storilcu omogočilo, da poda izjavo, kar pomeni, da bi mu moralo zagotoviti pravico do zagovora.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071863
OZ člen 45, 45/1, 45/2, 190, 190/1.
pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače - sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - ustni dogovor o plačilu - vračilo are - vračilo kupnine - grožnja (sila) - neupravičena obogatitev - potrdilo o plačilu - policijski zapisnik - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine
Tožničino izpoved je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo kot neverodostojno, saj je v tem postopku izpovedovala drugače kot prej v kazenskem postopku, enako njene priče. V njeni izpovedi je več neskladij.
Tožnica je imela 7.500 EUR že vnaprej pripravljenih v kuverti. Iz tega je mogoče zaključiti, da plačilo takšnega zneska ni bila hipna odločitev pod vplivom grožnje, temveč je to že vnaprej načrtovala. Takšno sklepanje dodatno utrjuje dejstvo, da je pred tem isti dan na banki dvignila prav takšen znesek. Poleg tega je v potrdilu o plačilu zapisala, da gre za vračilo kupnine. Iz vsega navedenega izhaja, da je 7.500 EUR tožencu izročila prostovoljno, po vnaprejšnjem dogovoru.
Policijski zapisnik kot javna listina potrjuje le resničnost tega, da je tožnica določena dejstva navajala, ne pa tudi resničnosti teh navedb.
ZIN člen 32, 32/1, 33, 33/2. ZVPoz člen 35, 35/4, 35/6, 62, 62/1, 62/1-4. ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2.
postopek o prekršku - postopek inšpekcijskega nadzora - namen postopka - isti historični dogodek - ukrepanje inšpekcijskih organov - pristojnost inšpektorja - opozorilo - uvedba postopka o prekršku - izrek sankcije za prekršek - opomin
Pri nadzornih postopkih in postopkih o prekršku gre za dva različna postopka, ko je treba izdati ob zaključku postopkov o istem dejanskem stanu dva različna akta; pri nadzornih postopkih je delovanje inšpektorata preventivno in gre za regulativni nadzor, ki je namenjen zagotavljanju spoštovanja določb ZVPoz, medtem ko so postopki o prekršku, ki jih vodi inšpektorat, usmerjeni v kaznovanje storilcev prekrškov in sledijo varstvu širših družbenih vrednot oziroma interesov. Storilec, ki mu je v skladu z določbo 33. člena ZIN izrečeno opozorilo, ni prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z istim ravnanjem v istih časovnih in krajevnih okoliščinah in inšpektoratu zaradi preventivnega delovanja kot nadzornemu organu ni onemogočeno, da v isti zadevi deluje tudi kot prekrškovni organ.
V konkretnem primeru je inšpektor storilki v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZIN izrekel opozorilo, da gasilniki niso vzdrževani v skladu z določili proizvajalca ter ji določil rok za odpravo te nepravilnosti. Storilka je ugotovljeno nepravilnost v določenem ji roku odpravila, inšpektor pa ji je zaradi ugotovljene kršitve četrtega odstavka v zvezi s šestim odstavkom 35. člena ZVPoz nato izdal tudi plačilni nalog. Ne v določbah ZIN, ne v določbah ZP-1 ni podlage za razlago, za kakršno se zavzema storilkin zagovornik v pritožbi, da bi se postopek o prekršku lahko uvedel le pod pogojem, da storilka do izteka roka, določenega za odpravo nepravilnosti, le-teh ne bi odpravila. Iz tretjega odstavka 33. člena ZIN izhaja, da če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom, to pa so ukrepi, ki jih ZIN ureja v 34., 35. in 36. členu. Postopek o prekršku pa ni drug ukrep v skladu z ZIN, ki bi ga lahko inšpektor izrekel, ampak je poseben postopek, ki ga ureja ZP-1 in se ga tudi izvede v skladu z njim. Tudi sicer ne iz določbe prvega odstavka 32. člena ZIN ne iz določb ZP-1 ne izhaja, da bi bil začetek postopka o prekršku pogojen z neizpolnjevanjem ukrepov, ki jih je inšpektor izrekel v skladu z ZIN.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12a, 12b. ZPP člen 212, 285.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - blokada transakcijskega računa - zaloge - opredmetena osnovna sredstva - možnost unovčenja - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - materialno procesno vodstvo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Pritožnica trdi, da bi jo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva moralo predhodno seznaniti s svojim stališčem in ji omogočiti, da svoje navedbe popravi oziroma dopolni ter predloži dodatne dokaze. Vendar pa po ustaljeni sodni praksi sodišče materialnega procesnega vodstva v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodne takse, v smislu, kot si to razlaga pritožnica, ni dolžno izvajati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00074728
OZ člen 111, 111/2, 336, 336/1, 488, 490, 490/1, 490/2, 490/4, 495, 495/1. SPZ člen 37, 37/1. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-2, 3/1-4, 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vmesna sodba - odgovornost prodajalca za pravne napake - odvzem lastninske pravice na nepremičnini - sankcije za pravne napake - razdrtje prodajne pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - evikcija - sorazmerno znižanje kupnine - primeren dodatni rok za izpolnitev - odstop kupca od pogodbe - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - izguba pravice iz pravne napake - začetek teka prekluzivnega roka - enoletni prekluzivni rok - nastop zastaranja
Prvi odstavek 490. člena OZ določa, da v primeru, ko prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi in kdo kupcu stvar odvzame, je pogodba razdrta po samem zakonu; če pa je kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, sme kupec po svoji izbiri odstopiti od pogodbe ali zahtevati sorazmerno znižanje kupnine. To določilo torej razlikuje med primeri, ko pride do popolnega odvzema stvari in primeri, ko je stvarna pravica kupca le (začasno) omejena oziroma zmanjšana. Razdrtje pogodbe je možno le pri popolnem odvzemu stvari. V primeru, ko je kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, ima kupec na voljo zahtevek za sorazmerno znižanje kupnine, lahko pa pogodba v tem primeru preneha na podlagi kupčevega odstopa od pogodbe po drugem odstavku 490. člena OZ. Za uresničitev odstopne pravice po tem določilu mora biti izpolnjena dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo odstopne pravice prodajalcu dati primeren dodatni rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oziroma izročitev druge stvari brez napake.
ZGD-1 člen 46, 48, 48/1. ZIZ člen 165. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-6, 6, 9, 9/2, 11, 11/2, 14, 18, 19, 35, 35/1, 35/4, 39, 39-2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 338, 350, 366.
vpis v sodni register - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - obremenitev poslovnega deleža - obvestilo izvršilnega sodišča - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - vpis spremembe družbenika - obrazložitev sklepa
Na podlagi obvestila izvršilnega sodišča se izvršba na delež družbenika po uradni dolžnosti opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi (subjektu vpisa) in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež. Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register, pri tem pa mora biti sklep obrazložen le, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali, če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Če registrsko sodišče izda ugodilno odločbo v postopku, sklepa ni treba obrazložiti. Prijavo za vpis družbe (oziroma katerihkoli sprememb) vloži oseba, ki je po zakonu ali njenih aktih upravičena za zastopanje, če s tem zakonom ni določeno drugače. Ravno zakonita zastopnica subjekta vpisa, ki je hkrati 100 odstotna družbenica, bi morala ravnati v skladu z navedenimi obveznostmi.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - zavrženje ugovora - varščina namesto začasne odredbe
Tožena stranka je sama ponudila varščino in jo položila na račun sodišča, s čimer se je izognila izdaji začasne odredbe. Torej je tožena stranka dosegla kar je želela: razveljavitev začasne odredbe in sprostitev njenega premoženja. Zato od pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj nima več pravnega interesa vztrajati pri ugovoru in dopolnitvi ugovora zoper sklep o začasni odredbi.
ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - prikrajšanje solastnika - oddaja nepremičnine v najem - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - uporaba parkirišča - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - denarni tok - skrito premoženje - neuspešna izvršba - samovoljno ravnanje - pravica do učinkovitega sodnega varstva - načelo pravne države
Če eden od solastnikov oddaja v najem večji delež nepremičnine od tistega, ki mu glede na njegov lastniški delež pripada, je drugi solastnik po prvem odstavku 190. člena OZ za svoje prikrajšanje upravičen do povračilnega zahtevka. Toženca imata zaradi ravnanja tožeče stranke, ki oddaja kot parkirišče celoto solastnih nepremičnin, nedvomno pravico zahtevati, da se dosežena najemnina razdeli med solastnike v skladu s solastninskimi deleži.
Ugotovljeno je bilo, da je tožeča stranka z namenom, da se izogne plačilu terjatve, ki sta jo zoper njo uveljavljala toženca, kljub temu, da za oddajo nepremičnin (parkirišča) v najem prejema plačila, začasno zaustavila pritok denarja na svoj transakcijski račun (kar tudi priznava v pritožbi). Nadalje je ugotovljeno, da je bila prejšnja izvršba tožencev proti tožeči stranki neuspešna, ker v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na njene računu ni bilo rubljivih sredstev. Ker evidentno tožeča stranka za oddajanje parkirišča na spornem zemljišču prejema najemnino, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta toženca izkazala za verjetno, da je tožeča stranka svoje prejemke preusmerjala s svojega bančnega računa drugam, pri čemer je imela odprt en sam bančni račun. Ker je tako ravnala že pri relativno nizki terjatvi, ki sta jo uveljavljala toženca, je še toliko bolj verjetno pričakovati, da bo enako ravnala po morebitni ugoditvi tožbenemu zahtevku v tej pravdi.
Tožeča stranka v zvezi s tem v postopku zatrjuje, da je začasno zaustavila promet na svoj račun, da toženca ne bi bila poplačana preden sodišče odloči o vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Toženca sta izvršbo zoper tožečo stranko predlagala na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Pravna kultura veleva, da je treba pravnomočne sodne odločbe spoštovati, zato ravnanje tožeče stranke ne pomeni drugega kot samovoljo. Učinkovitost izvršilnega postopka in s tem poplačilo upnikove terjatve iz izvršilnega naslova je element pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
Opredelitev tožbenega zahtevka ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. Če se s tožbo zahteva storitev, mora biti ta v tožbi opredeljena po vsebini in obsegu. Tudi opustitve in dopustitve morajo biti določno opredeljene. Kot del zahtevka se lahko upošteva tudi priloga, na kateri je npr. prikazana natančna skica poteka poti, po kateri poteka služnost, ki naj se ugotovi.
zavrženje pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo - zamuda roka za pritožbo - pravočasnost pritožbe - razveljavitev sklepa
Ker je sodišče prve stopnje že odločalo o pravočasnosti vložene pritožbe, pri tem pa ni bilo seznanjeno z okoliščinami, ki jih obsojenec navaja kot razloge za zamudo pritožbe, ki naj bi po izvajanju pritožbe bili opravičljivi, je ugotoviti, da je izpodbijan sklep izdan preuranjeno.
ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 145. ZIZ člen 29, 29/8, 29/9.
gospodarski spor majhne vrednosti - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - vročitev tožbe v odgovor - vročitev pooblaščencu - vročitev stranki - poziv na predložitev pooblastila - sprememba naslova pooblaščenca - sporočilo o spremembi pooblaščenčevega naslova - način sporočila - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Člen 145 ZPP strankinemu pooblaščencu v primeru spremembe naslova (v konkretnem primeru poslovnega naslova odvetniške pisarne) nalaga dolžnost obvestitve sodišča o spremembi, pri čemer to sporočilo pomeni obvestilo sodišču v konkretnem postopku.
V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče, zaradi upravičene domneve, da toženko v pravdnem postopku zastopa pooblaščenka iz predhodnega izvršilnega postopka (v katerem ji v skladu z devetim odstavkom 29. člena ZIZ pooblastila ni bilo treba predložiti), poziv za odgovor na dopolnitev tožbe najprej vročalo toženkini domnevni pooblaščenki. Ker se na poziv njeni domnevni pooblaščenki, da odgovori na dopolnjeno tožbo, toženka ni odzvala, je sodišče prve stopnje dopolnjeno tožbo s pozivom na odgovor pravilno vročilo neposredno toženki, s čimer ni kršilo postopkovnih določb 98. člena ZPP, kot mu to očita pritožba.
Izrek izpodbijanega sklepa ni jasen, saj iz njega ni razvidno, na katero toženčevo taksno obveznost se nanaša (iz podatkov spisa izhaja, da ima toženec več taksnih obveznosti, za katere je predlagal oprostitev plačila).