261.

VSL sodba I Cp 1807/2004

1.6.2005

STVARNO PRAVO

VSL50057

ZTLR člen 28, 37, 72. SPZ člen 43, 45.

priposestvovanje - dobroverna posest - solastnina

Dobrovernost posesti se domneva, zato bi morali tožniki domnevo dobrovernosti izpodbiti, česar pa niso storili. Sodišče prve stopnje je pri presoji dobrovernosti tožene stranke pravilno upoštevalo tudi, da je bila prodajna pogodba sklenjena v obdobju, ko je zaradi delne nacionalizacije stavb prihajalo do nenatančnih vpisov deleža lastnine glede na celotno stavbo, na skupnih delih, prostorih in napravah in funkcionalnem zemljišču, in sicer tako pri delih stavb, ki so bili nacionalizirani, kot pri tistih delih stavb, ki so bili izvzeti iz nacionalizacije in zato ni mogoče graditi slabe vere tožene stranke zgolj na neujemanju zemljiškoknjižnih podatkov glede velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo prvo stanovanje, ki je bilo prodano in velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo drugo stanovanje, s podatki o solastninskih deležih posameznih solastnikov na prvem nadstropju hiše.

 

263.

VSL sklep I Cp 2222/2004

1.6.2005

stvarno pravo

VSL50359

SPZ člen 24, 24/1, 25, 26, 24, 24/1, 25, 26.

motenje posesti - posest

Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki

zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost,

izključujočnost, dostopnost stvari posestniku.

 

265.

VSL sklep I Cp 2173/2004

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL50344

ZPP člen 8, 180, 180/1, 184, 184/2, 212, 213, 213/1, 325, 325/1, 339, 339/1, 8, 180, 180/1, 184, 184/2, 212, 213, 213/1, 325, 325/1, 339, 339/1.

sprememba tožbe - relativna bistvena kršitev določb postopka - odločilna dejstva

Ni se mogoče vnaprej postaviti na stališče, da je priča pristranska.

Treba jo je prej zaslišati.

 

267.

VSK sodba I Cp 662/2004

1.6.2005

stvarno pravo

VSK01230

ZTLR člen 37, 42, 37, 42.

lastninska pravica - negatorna tožba - odvzem predmetov - meja

1.Opisana ravnanja tožene stranke ne pomenijo odvzema posesti nepremičnine, pač pa le vznemirjanje lastninske pravice. Odvzem stvari je podan, če je lastniku preprečeno izvajati posest stvari kot neposredno dejansko oblast nad stvarjo. V takšnem primeru lahko lastnik zahteva vrnitev stvari in posest na podlagi določb 37.čl. ZTLR. S hojo, vožnjo in parkiranjem ter odlaganjem kamenja na kup pa toženki nista tožnici preprečili dejanske oblasti nad nepremičnino.

2.Pri varstvu lastninske pravice sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja.

 

269.

VSL sodba I Cp 1200/04

1.6.2005

ODZ

VSL51133

 

družbena pogodba - solastnina - razlaga pogodbe

Glede na namen pogodbe priključitev tožnika (na vodovod) ne ruši

smisla združevanja družbenikov pri uporabi vodovoda, saj se je tožnik

nanj priključil, po ugotovitvi prvostopnega sodišča, v takem obsegu

kot brat in niso bile v ničemer kršene pravice ostalih solastnikov do

uporabe tega vodovoda.

 

271.

VSL sklep I Cp 2046/2005

1.6.2005

stvarno pravo

VSL50341

SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 33, 33/1, 33/3.

motenje posesti - izključitev protipravnosti - javno dobro

Ravnanje, storjeno v skladu z zakonitim gradbenim dovoljenjem, ki

temelji tudi na odloku občine o spremembi ureditvenega načrta, ni

protipravno ravnanje, zato tožeča stranka ni upravičena do pravnega

varstva.

 

273.

VSL sodba II Cp 1560/2004

1.6.2005

 

VSL50940

ZOR člen 200, 203, 313, 200, 203, 313.

negmotna škoda - vračunanje obresti

Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče denarne odškodnine še ni odmerilo. Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.

275.

VSL sklep I Cp 822/05

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL51138

ZPP člen 318, 354, 354/2, 354/2-14, 318, 354, 354/2, 354/2-14.

zamudna sodba - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri izdaji

zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega

postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo

najprej razloge, ki utemeljujejo izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato

pa je ugotovilo, da je izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo

zakonske razloge iz 318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem

diametralno nasprotne - prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni,

da so po eni strani razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem

naprotju, del pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z

izrekom odločitve, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

 

277.

VSL sklep I Cp 1312/2004

1.6.2005

obligacijsko pravo

VSL50603

ZOR člen 219, 219.

solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje

Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.

 

279.

VSL sklep I Cp 1680/2004

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL50606

ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.

zamudna sodba - obrazložitev sodbe

Tudi iz zamudne sodbe mora biti iz njene obrazložitve razvidno,

katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko

podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Sicer

sodbe ni mogoče preizkusiti.