tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - obstoj skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - nakup nepremičnin - plačilo za delo - plačilo nagrade za opravljeno delo - v zvezi z delom - nakup delnic - pridobitev delnic
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da v skupno premoženje sodi plača zakoncev, pa tudi avtorski honorarji, plačila na podlagi pogodb o delu, nagrade v zvezi z delom in podobno, torej tudi pridobitev delnic namesto plače kot nagrada za uspešno delo, kot participacija in podobno. V postopku se je zanesljivo izkazalo, da je toženec večino delnic N. pridobil vezano na svojo zaposlitev in svoj vodstveni položaj. To potrjuje tudi s pritožbeno trditvijo, da je delnice pridobil v okviru notranjega odkupa, do katerega so imeli pravico samo delavci oziroma vodilni delavci N. Delnice je torej pridobil po zaposlitvi in ne zaradi osebnostnih pravic.
Delnice tudi ne morejo biti njegovo posebno premoženje zaradi vloženega lastninskega certifikata. Lastninski certifikat, ki je sicer posebno premoženje toženca in tudi tožnice, sta oba vložila v nakup delnic N. in oba sta te delnice nato tudi prodala. Toženec ne zanika, da je šlo tu za razliko le 53 delnic. Toženec delnice N. ni pridobil le vloženim lastninskim certifikatom, temveč še v večjem obsegu kot vodilni delavec.
Majhen vložek posebnega premoženja v skupno premoženje pa lahko, kot pravilno pojasnjuje že sodišče prve stopnje, vpliva le na velikost deležev na skupnem premoženju. ne more pa povzročiti, da vlagatelj na ta način pridobi posebno premoženje.
Šteje se, da sta deleža na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju. Tako tožnica kot toženec trdita, da je njun delež na skupnem premoženju več kot polovica. V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, pa se ne upošteva le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec izdaje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsaka druga oblika dela in sodelovanja pri upravi, ohranjanju in povečanju skupnega premoženja. Vse navedeno je sodišče prve stopnje korektno upoštevalo. Pritožbene trditve tožnice, da je večjo težo namenilo finančnemu prispevku, ne držijo. Zmotno je tudi njeno prepričanje, da je treba finančne prispevke izračunati. Izhodišče sodišča prve stopnje, da ne gre za obračunsko pravdo, temveč za približke in oceno različnih oblik prispevkov zakoncev pri pridobivanju skupnega premoženja, ki jih ni mogoče natančno izmeriti, je pravilno.
Glede na to, da je za posojilojemalce navedena terjatev sporna, izid postopka pa ni gotov, je odločitev sodišča prve stopnje, da v skupno premoženje ne sodi terjatev v višini 130.000 EUR, pač pa samo terjatev kot nečista terjatev, katere višine bo potrebno šele ugotoviti, neodvisno od tega, ali je toženec ta znesek terjatve prerekal ali ne, pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00090341
OZ člen 82, 82/2, 83, 111, 132, 168, 239, 243, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/2, 352/3, 360.
poslovna odškodninska odgovornost - enostranski odstop od pogodbe - razlaga pogodbe - sporna pogodbena določila - nejasna določila - skupni namen pogodbenih strank - protipravnost - dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti - načelo spoštovanja pogodbenih obveznosti - vzročna zveza - navadna škoda in izgubljeni dobiček - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire kot pravni standard - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Materialnopravno zmotno je pritožničino stališče, da bi moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati določbo 83. člena OZ, ki se uporabi za nejasne določbe (tj. podvrsta sporne določbe), ko je vsebina določbe sporna, vendar pomena določbe ni mogoče opredeliti z razlagalno metodo skupnega namena. Ker je prvostopenjsko sodišče pomen sporne določbe opredelilo že z uporabo razlagalne metode po drugem odstavku 82. člena OZ glede na skupni namen pravdnih strank, določba 83. člena OZ ne pride v poštev.
Temeljno načelo obligacijskega prava je spoštovanje prevzetih obveznosti. Toženka svojih pogodbenih obveznosti ni spoštovala. Tožnica utemeljeno ni mogla pričakovati toženkine prekinitve poslovnega sodelovanja, zaradi katere je tožnici nastala škoda.
Pritožbeno stališče, da je zadržanje zastaranja v času prvega in drugega vala epidemije COVID-19 pogojeno z veljavnostjo sprejetih normativnih aktov, ki so urejali tek rokov, je materialnopravno zmotno. Za uporabo 360. člena OZ je odločilen dejanski nastop nepremagljivih ovir, ne pa datum kasnejše normativne ureditve.
Skladno z določbo prvega odstavka 352. člena OZ je za presojo zastaranja relevantno, kdaj je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Škoda iz naslova izgubljenega dobička se izkaže šele konec poslovnega leta, zato tožnici pred 1. 1. 2019 ni mogla biti znana, s 1. 1. 2019 je imela možnost vložiti tožbo. V celoti pa ji je lahko bila znana škoda šele ob poteku roka za oddajo letnih bilanc 31. 3. 2019.
Zastaranje za navadno škodo je začelo teči z izdajo računa za stroške nabavljenega in neporabljenega papirja, ker se je tožnica do izdaje računa poskušala s toženko dogovoriti o porabi papirja. Začetek teka zastaralnega roka prvostopenjsko sodišče ni vezalo na okoliščino, kdaj je lahko bila tožnici znana višina škode za neporabljen papir, temveč kdaj ji je bilo znano, da ji bo (če) sploh nastala škoda za neporabljen papir.
V primeru priporočenih pošiljk pa se šteje, da je bila pošiljka vročena z iztekom 15. dne od dneva oddaje pošiljke na pošto, če je pošiljka bila poslana na zadnji posredovani naslov. S takim dogovorom, ki velja tudi za vročanje izjave o odstopu od kreditne pogodbe, sta se pravdni stranki (drugače kot to sicer ureja dispozitivno pravilo OZ) sporazumeli, da začne odpoved pogodbe učinkovati po preteku 15 dni od oddaje priporočene pošiljke, če se je tožnica odločila odstop od pogodbe vročiti po pošti. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico. V tem primeru namreč ne gre za vročanje v sodnem postopku, pač pa pred njim, kar se opravlja v skladu z določbami ZPSto-2. Drugačno tolmačenje teh pogodbenih določil, za kar se zavzema toženec v pritožbi, ni utemeljeno.
OZ člen 140, 140/1, 619, 620, 620/1, 621, 621/1, 621/2, 633.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - prodajna pogodba - odgovornost podjemnika za napake - stvarna napaka - predpostavke odgovornosti - jamčevalni zahtevek - obvestilo o napaki - vzrok za napako - privolitev oškodovanca
Iz dejanskega stanja izpodbijane sodbe izhaja, da se je toženka z lastnostmi dobavljenega parketa strinjala. Kljub temu, da je bila toženki (ki je na grčavost in barvo parketa obvestila delavca tožnice) ponujena možnost razdrtja pogodbe in vračila kupnine, se je namreč toženka odločila, naj tožnica nadaljuje z izvajanjem pogodbe in s tem z vgradnjo parketa. Čim je tako, pa to pomeni, da je toženka v napake posla glede kvalitete vgrajenega materiala privolila. Tožnica je zato v tem delu razbremenjena odgovornosti za stvarne napake opravljenega posla.
Pogodba (v prvem odstavku 10. člena) določa, da mora najemnik vrniti po koncu najema nepremičnino v stanju, kot jo je prejel, a vendar mora po drugem odstavku 10. člena pustiti morebitne vgrajene naprave na nepremičnini, da le-te ohranijo svojo funkcionalnost in namembnost.
Da je ograja naprava, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki pove, da je ograja (i) naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda oz. (ii) naprava, ki se namesti ob robu česa zlasti za varstvo pred padcem. Povsem jasno je, da ograja ohrani to svojo namembnost in funkcionalnost le, če je postavljena.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00090591
ZPP člen 161, 161/4, 214, 214/5, 337, 337/1. OZ člen 86, 564.
pogodba o preužitku - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - neveljavna vknjižba lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - služnostna pravica stanovanja - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - nična pogodba - izvedensko mnenje - demenca - nedovoljene pritožbene novote - celovita dokazna ocena - trditveno breme - splošno znana dejstva - stroškovna odločitev - pripoznava tožbenega zahtevka - odločba o brezplačni pravni pomoči - povrnitev stroškov
Da je bila pri pokojnem prisotna demenca, je strokoven zaključek izvedenca, v katerega pritožbeno sodišče ne dvomi. Da izraz demenca ni bil neposredno zapisan v kakšnem izvidu ter da je zapis v izvidu z dne 3. 5. 2018, da je bil pokojni po kapi povsem luciden, bi toženke morale trditi že v postopku na prvi stopnji in o tem vprašati izvedenca ob zaslišanju, šele v pritožbi tega vprašanja ni dopustno prvič izpostaviti. Zatrjevano nasprotje med izvidi in zaključki v izvedenskem mnenju tako ni podano.
Tudi splošno znanja dejstva mora stranka pravočasno zatrjevati (da se o njih lahko izjavi nasprotna stranka), le dokazovati jih ni treba (peti odstavek 214. člena ZPP).
ZVKSES člen 6, 16, 16/3, 16/4, 16/4-1, 16/4-2, 16/5, 18, 18/1, 21, 22. OZ člen 82, 82/1, 83, 459, 459-3. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za dele območij urejanja CS 10/1 Tribuna, CS 10/2 Prule - Praprotnikova, CS 1/49 Vožarski pot, CS 10/6 Prule - KS in CT 56 Karlovška (2006) člen 12.
odprava stvarne napake - kdaj gre za stvarne napake - razlaga spornih določil pogodbe - nejasna pogodbena določila v posebnih primerih - zamuda z izročitvijo nepremičnine - rok za izročitev nepremičnine - način izročitve nepremičnine - plačilo pogodbene kazni
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila lega igrala dogovorjena in da umestitev konkretnega igrala ni skladna s tem dogovorom. Ker tožena stranka ne nasprotuje njegovi nadaljnji ugotovitvi, da umestitev igrala v nasprotju z dogovorjeno lego predstavlja stvarno napako po 3. točki 459. člena OZ, niti ne prereka drugih predpostavk jamčevalnega zahtevka, ji je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo odstranitev igrala.
Že iz jezikovne in sistemske razlage zakonske določbe izhaja, da se peti odstavek 16. člena ZVKSES nanaša na 1. točko četrtega odstavka istega člena in podaljšuje rok, določen v tej točki. Ob izpolnitvi pogojev iz petega odstavka 16. člena ZVKSES za presojo pravočasnosti izpolnitve obveznosti pridobitve uporabnega dovoljenja ni več odločilen rok, določen v prodajni pogodbi, temveč trenutek izdaje oziroma prejema uporabnega dovoljenja. S podaljšanjem roka za pridobitev uporabnega dovoljenja pa ni poseženo v nadaljnji petnajstdnevni rok, ki je predpisan za izpolnitev obveznosti izročitve nepremičnine v posest kupca. Takšno razumevanje potrjuje tudi namenska razlaga. Namen dodatnega roka je zagotoviti prodajalcu razumen čas, da organizira in izvede izročitev nepremičnine vsem kupcem posameznih delov stavbe oziroma posameznih enostanovanjskih stavb. Ta čas je toliko bolj potreben in utemeljen v položaju, ko je prodajalec odvisen od ravnanja upravne enote in zato ne more vnaprej predvideti, kdaj bodo izpolnjeni pogoji za izročitev nepremičnine v posest kupca.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00092372
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272,53. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da mora potrošnik prejeti informacije takšne intenzitete, da se mora zavedati, da s sklenitvijo pogodbe prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob znižanju vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, morda ekonomsko gledano težko nosil, in zaradi česar ni dovolj, da se potrošnik na podlagi pojasnil banke zaveda možnosti sprememb valutnega tečaja, temveč mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj v dolgoročnih, več desetletij trajajočih pogodbenih razmerjih, lahko znatno spremeni, ter da ima to lahko nezanemarljive negativne ekonomske učinke na njegovo življenje - ključno je, da informacije povprečnemu potrošniku omogočajo oceno dejanskega tveganja, ki mu je v primeru velikega znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodek, izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00090311
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 4, 4/3. OZ člen 88, 88/1, 112, 131, 131/1, 169, 239, 239/2, 246. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 338, 338/2.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost kreditne pogodbe - razlaga Sodišča Evropske unije - sodna praksa SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - odškodninska odgovornost - dolžna profesionalna skrbnost - sodba na podlagi odpovedi - subjektivna in objektivna istovetnost zahtevkov - procesna ekvivalenčna teorija - poslovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bil s sodbo na podlagi odpovedi v zadevi II P 757/2015 z dne 5. 10. 2016 zavrnjen zahtevek za ničnost in razveljavitev kreditnih pogodb, kar glede na trditveno podlago tožnikov v navedenem postopku pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da sta kreditni pogodbi veljavni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00089801
ZPP člen 458, 458/2. OZ člen 921.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje avtomobilskega kaska - popravilo vozila - stroški popravila - zavarovalnina
Temelj vtoževane terjatve je pogodbeni, in sicer zahtevek temelji na zavarovalni pogodbi za zavarovanje avtomobilskega kaska. Na pogodbenem področju velja načelo pogodbene svobode, pri čemer ni nedopustna pogodbena ureditev (kakršna je bila zatrjevana tudi v konkretnem primeru), da stranki zavarovalne pogodbe izbiro izvajalca popravila poškodovanega zavarovanega vozila prepustita zavarovalnici in za primer, da zavarovanec po lastni izbiri za izvedbo popravila izbere drugega izvajalca, določita omejitev višine izplačane zavarovalnine na višino stroškov popravila, kot bi znašali pri napotenem servisu.
Res je sicer, da se je sodišče druge stopnje v prvem sojenju v razveljavitvenem sklepu opredelilo do materialno pravnih izhodišč sodišča prve stopnje, ki jih je že takrat štelo za pravilne, vendar pa slednje ne pomeni, da je sodišče prve stopnje s tem bilo razrešeno dolžnosti, da se v novem sojenju (ponovno) izreče o uporabi materialnega prava (sodišče prve stopnje sicer na materialno pravna izhodišča sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu ni vezano, vezano je zgolj na dane napotke sodišča druge stopnje, kar pomeni, da mora opraviti vsa pravdna dejanja, ki mu jih nalaga razveljavitveni sklep in obravnavati vsa vprašanja, na katera ta sklep opozarja). Na ta način je bila dana strankam možnost uveljavitve pravice do učinkovitega pravnega varstva tudi glede materialno pravnih izhodišč (25. člen Ustave RS), sodišču druge stopnje pa možnost pritožbenega preizkusa. Razveljavljena sodba v prvem sojenju pomeni, da ne obstaja več, zato se je potrebno v novem sojenju, z izdajo nove sodbe opredeliti do vseh pravnih in dejanskih vidikov spora, na podlagi katerih je bila odločitev v novem sojenju sprejeta.
Odškodninska odgovornost tožencev kot ustanoviteljev ni podana.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo odgovornost tožencev tudi po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, saj omejitev odgovornosti ustanoviteljev ne velja v primerih, ko so ti sami subjektivno odgovorni za škodo, povzročeno upnikom. Ugotavljanje splošne odškodninske odgovornosti po 131. členu OZ je skladno s sodno prakso dopustno, ko ravnanja likvidacijskega upravitelja oziroma ustanoviteljev presegajo golo opustitev ravnanj, predpisanih z ZGD-1, in prerastejo v samostojen civilni delikt. Po presoji pritožbenega sodišča se je to zgodilo tudi v obravnavanem primeru. Toženca sta postopek redne likvidacije izvedla izključno z namenom, da bi upniku, tj. tožnici, onemogočila poplačilo njene terjatve.
Četudi je tožnica razumela, da obrok ni fiksen in da se bo v primeru spremembe tečajnega valutnega razmerja CHF/EUR spremenil (povečal), to ne zadošča za sklep, da je razpolagala z zadostnimi informacijami za sprejem poučene in preudarne odločitve. Velika apreciacija CHF napram EUR v dolgoročnem pogodbenem obdobju je za toženo banko kot finančnega strokovnjaka predvidljivo tveganje, na katero tožnice ni opozorila. V kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev je merilo dobre vere objektivno. V pritožbi izpostavljena okoliščina, da tožena banka ni ravnala zavajujoče in da tožnici ni vsilila kredita v CHF, zato ni pravno odločilna.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089642
ZKZ člen 2, 2/2, 4, 17, 22, 22/3, 23, 25a. SPZ člen 63, 66. OZ člen 507. ZPP člen 214, 214/2.
razveljavitev prodajne pogodbe - prodaja kmetijskih zemljišč - paketna prodaja - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko ali stavbno zemljišče - pojem kmetijskega zemljišča - pozidanost zemljišča - namenska raba zemljišč - občinski prostorski načrt (OPN) - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - predkupna pravica po ZKZ - predkupna pravica solastnika - obveščanje predkupnega upravičenca - obvestitev solastnika o prodaji - objava ponudbe za prodajo zemljišča - kršitev predkupne pravice solastnika - neprerekana dejstva
Dejstvo, da je določeno zemljišče s prostorskim načrtom uvrščeno med kmetijsko zemljišče, prevlada nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko pridelavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00090232
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3(1). ZPP člen 211. ZS člen 113a, 113a/3, 113a/6. ZUstS člen 23, 23/3. ZVPot člen 23, 24.
Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 427, 427/2, 427/5, 434, 434/1, 434/3.
pogodba o prodaji in odstopu poslovnega deleža - pogodba o prevzemu dolga - pogodba o prevzemu izpolnitve - obvestilo upniku - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - pogodbena stranka - zakoniti zastopnik upnika - nov zakoniti zastopnik - pasivnost upnika - prenehanje terjatve upnika - jezikovna razlaga pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - navedbe po roku za pritožbo
Ker je toženec ob sklenitvi pogodbe ob zavedanju, s soglasjem in z namenom vseh udeleženih nastopal kot prodajalec poslovnega deleža tožeče stranke in hkrati kot zakoniti zastopnik tožeče stranke kot upnice, in ker iz pogodbe izhaja izrecen dogovor, da kupec poslovnega deleža njegov dolg prevzame že s samo sklenitvijo pogodbe, s čimer toženčev dolg preneha, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podpis pogodbe s strani toženca šteti za privolitev tožeče stranke v prevzem njegovega dolga s strani A., d. o. o.
posojilno razmerje - izročitev denarja - dokazilo o izročitvi denarja - višina posojila - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - presoja verodostojnosti - povračilo stroškov prevoda listin - preverjanje stroškovnika
Tožnik je bil pozvan, da predloži (le) prevod prometnega dovoljenja. Ker prevodov ni naročilo sodišče, ni mogoča odmera v skladu s Pravilnikom o sodnih tolmačih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00089315
OZ člen 557. ZD člen 29. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - tožba za vrnitev darila v zapuščino - kavza pogodbe - neodplačno razpolaganje - darilo - prepričanje kot dokazni standard - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - dokazni predlog za zaslišanje priče - grajanje procesnih kršitev - konkretno prerekanje - priznana dejstva - zavlačevanje postopka
Ugovor procesne kršitve, ki ga poda stranka takoj na glavni obravnavi, mora biti določen in konkreten. Namen takojšnjega grajanja procesne kršitve je namreč, da se pravočasno doseže, da se morebitna kršitev lahko odpravi že pred sodiščem prve stopnje. Res pa je, da je grajanje lahko določno in konkretno le, če sodišče obrazloži razloge za neizvedbo določenega dokaza. Ker sodišče v obravnavanem primeru pred koncem glavne obravnave ni pojasnilo, katerega dokaza in zakaj ne bo izvedlo, ampak je sklenilo le, da se ostali predlagani dokazi kot nepotrebni zavrnejo, tudi tožnik ni mogel določno in konkretno grajati procesne kršitve. Tako je zadoščalo, da je ugovarjal procesni kršitvi zaradi neizvedbe vseh dokazov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089495
SPZ člen 92, 92/1, 92/2. OZ člen 261, 261/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZASP člen 40, 41.
lastninska tožba (rei vindicatio) - vrnitev individualno določene stvari - vsebina tožbenega zahtevka na vrnitev premičnih stvari - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje - posest premičnine - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - ustna pogodba - pogodba o komisijski prodaji - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odmena - napake opravljenega dela - očitne stvarne napake - pridržna pravica na dolžnikovih stvareh - retencijska pravica - dogovor o pridobitvi lastninske pravice - vsebina dogovora - vrednost predmeta pogodbe - avtorsko pravo - dejanska podlaga sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena - nedokazana dejstva - siceršnje navedbe, iz katerih izhaja namen zanikanja dejstev - dokazna ocena verodostojnosti prič - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - odsotnost odločilnih razlogov - kršitev ustavnega načela enakosti - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do učinkovitega sodnega varstva - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - napotki pritožbenega sodišča
Dokazna presoja, da sta toženca na tožnika prenesla lastninsko pravico na mavčnem odlitku kipca „ TXXC “, temelji na tožnikovi izpovedi in izpovedi dveh (njegovih) prič. Pomanjkljivost takšne dokazne presoje se izkazuje v dejstvu, da je sodišče prve stopnje verodostojnost in prepričljivost izpovedbi obeh prič ocenjevalo le v povezavi s tožnikovo izpovedjo, ne pa tudi v povezavi z dokazi, ki sta jih ponudila toženca. Te je brez ustrezne obrazložitve popolnoma izključilo iz dokazne presoje. Izostalo je že temeljno pojasnilo, zakaj je tožnikova izpoved prepričljivejša/verodostojnejša od izpovedi tožencev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00089125
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
potrošniška kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - začasni ukrepi
Predmet presoje v sporu je varstvo pravic, ki jih daje pravni red EU. Nacionalna sodišča, ki odločajo v tovrstnih sporih, morajo imeti možnost, da v postopkih zaradi njihovega varstva sprejmejo tudi začasne ukrepe, ko je to nujno, se zagotovi polni učinek sodne odločbe, ki bo izdana v zvezi z obstojem pravic, zatrjevanih na podlagi prava EU.