CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00091058
OZ člen 179. ZPP člen 318, 318/1.
razžalitev dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - zamudna sodba - relativno javna oseba - protipravno ravnanje - spolno nadlegovanje - odstranitev objave - prepoved nadaljnjih kršitev - plačilo odškodnine - škoda - višina nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda za poseg v osebnostne pravice - svoboda izražanja (tisk) - resničnost izjave
Tožena stranka ni dokazala resničnosti objavljenih očitkov. Odločitev o protipravnosti njenega ravnanja je zato odvisna od odgovora na vprašanje, ali je ob objavi upravičeno verjela v njihovo resničnost.
V skladu s 197. členom OZ, ima pravico zahtevati povračilo, kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti. Poudarek je, torej na tem, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo.
ZD člen 163, 216. ZZK-1 člen 46, 46/1, 200. ZPP člen 328, 332.
popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna ali računska pomota - sklep o dedovanju - nedoločnost in nejasnost izreka - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - zemljiškoknjižni postopek - pomotni vpis
Če je vsebina sklepa nejasna do te mere, da onemogoča njegov nedvoumen prenos v zemljiško knjigo, ne more iti za očitno napako v smislu določb o popravnem sklepu, temveč za vprašanje vsebinske pravilnosti ali jasnosti sklepa o dedovanju, ki presega okvir instituta poprave očitnih pomot.
ZPSPP člen 24, 26, 29, 29/3. ZPP člen 22, 22/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 435, 436.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok - začetek teka odpovednega roka - obvestilo o odpovedi - sodna odpoved najemne pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - pritožbene novote - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora
ZPSPP najemodajalčevega zahtevka za sodno odpoved najemne pogodbe ne pogojuje s predhodnim obveščanjem najemnika o nameravani odpovedi. Najemnika namreč varuje (vsaj enoletni) odpovedni rok, ki začne teči od trenutka, ko je najemnik z odpovedjo seznanjen, pri čemer je dan izročitve oziroma prevzema poslovnih prostorov v odpovedi lahko določen tudi opisno (z opredelitvijo začetka teka odpovednega roka in njegove dolžine).
Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Pritožnik na okoliščine v zvezi z ravnanjem tretjih, ki jih podrobno opisuje v pritožbi, sicer res ni mogel vplivati, je pa odgovoren, da kot poslovodja pravočasno reagira: bodisi tako, da najde nove vire za poslovanje bodisi predlaga stečajni postopek.
pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k več objektom - stvarna služnost pešpoti - ureditveni načrt - parkirna mesta - urbanizem - izvedensko mnenje - dejanska raba - pločnik - komunalni objekt
Iz zunanje ureditve zemljišča izhaja, da je služilo potrebam stavbe, ne pa potrebam splošne javnosti. Takšna redna raba zemljišča je kazalnik njegove dejanske namembnosti za redno rabo stavbe. Tega ne spremeni okoliščina, da je ta del zemljišča za parkiranje ali pešhojo uporabljal tudi kdorkoli drug. Pomembna je redna raba zemljišča, ne postranska. Nasprotna udeleženka tudi ni zatrjevala, da bi kakorkoli gospodarila s tem delom zemljišča. Ker pločnik nikoli ni bil urejen oziroma zgrajen, gre za neupoštevano urbanistično spremembo izvornega stanja.
Ker pločnik kot komunalni objekt ni bil zgrajen oziroma ker ta del zemljišča ni nikoli postal javna infrastruktura, tudi ni mogel biti predmet lastninjenja občine po 76. členu ZGJS. Ker lastninjenja po omenjenem določilu ZGJS v letu 1993 iz navedenega razloga ni moglo biti, se je tudi ta del parcele olastninil z ZLNDL z dnem 25. 7. 1997, tako kot to ugotovlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Izpodbijana odločitev je zato v tem delu pravilna.
odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - izredno skrajšanje preizkusnega obdobja - nespremenjene okoliščine
Pogoji, ki bi omogočali izredno skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni, prav tako pa niso podane nobene (spremenjene) okoliščine, ki niso bile upoštevane že pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ter določitvi preizkusnega obdobja. Nobena od v pritožbi izpostavljenih okoliščin ni takšna, da bi ob tako visokih obveznostih opravičevala skrajšanje preizkusne dobe, še najmanj na šest mesecev.
ZKUASP člen 4, 5, 10, 10/1, 10/1-2, 10/3. ZASP člen 80.
obvezno kolektivno upravljanje - javno predvajanje fonogramov - trditveno in dokazno breme - obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - izjema
80. člen ZASP res določa, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Vendar to še ne pomeni, da je mogoče v sodnem postopku vsebino pogodb o prenosu potrditi zgolj z njihovo predložitvijo. Še posebej, če (tako kot v obravnavani zadevi) ne gre za spor med imetnikom in avtorji, slednji pa tretjim osebam relevantne vsebine pogodb ne želijo razkriti. Ker lahko vsebino pogodb o prenosu potrdijo tudi na drug način, so predložene izjave avtorjev primerno dokazno sredstvo.
Pritožnica se ne sooči z razlogi sodišča o dokazni vrednosti predloženih „cue sheets“, ki temelji na ugotovitvi, da so bili ti sestavljeni na podlagi podatkov, ki so jih kontrolorji tožnice pridobili na način, da so za prepoznavo glasbenih del, predvajanih v trgovinah toženke, uporabili mobilno aplikacijo Shazam. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj je sledilo ugovoru o nezanesljivosti aplikacije Shazam, s pomočjo katere so kontrolorji prepoznali, da naj bi toženka javno predvajala varovana glasbena dela iz repertoarja tožnice. In ugotovitve sodišča prve stopnje, da prepoznava skladb z uporabo aplikacije Shazam ni bila pravilna, pritožnica ne prereka.
prodajna pogodba - poslovni delež - stranski intervenient - slamnati mož - simuliran pravni posel - dogovor - fiduciarni posel - načelo venire contra factum proprium - zloraba pravic - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - notarski zapis - obličnost pogodbe - forma ad valorem - ustna zaveza, da bo sklenjena pogodba
Sklepanje posla s "slamnatim možem" ne gre povsem enačiti z navideznim, simuliranim pravnim poslom. Tako starejša kot tudi novejša literatura jasno razlikujeta med obema vrstama pravnih poslov. Posel s slamnatim možem teorija enotno razume kot načeloma veljaven, in sicer celo, če pogodbena stranka ve, da "slamnati mož" sklepa pravni posel zgolj zato, da bo učinke tega pravnega posla prenesel na tretjo osebo. Takšen pravni posel ni navidezen in ni neveljaven. Gre zgolj za obliko skritega zaupništva (fiducije), ki v slovenskem pravu sicer ni izrecno urejena. Ni pa nedovoljena, kar priznava tudi sodna praksa (odločba VS RS III Ips 427/2003). Del teorije sicer opredeljuje pogodbo s slamnatim možem kot relativno subjektivno obliko simulacije, kjer denimo resnični kupec stvari, ki je predmet prodaje, ne sme kupiti. A opozarja se, da se morajo pri tej vrsti simulacije vsi udeleženci dogovoriti, da pogodba učinkuje v razmerju do prikritega pogodbenika, ne pa v razmerju do slamnatega moža.
V konkretnem primeru je bil dne 18. 2. 2025 (na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga) res izdan sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Prav tako drži, da je glede na dohodni zaznamek v spisu dolžnik istega dne, to je 18. 2. 2025, opravil procesno dejanje v predmetnem postopku, in sicer je v elektronskem izvršilnem vpisniku res zavedeno, da je dolžnik tedaj vložil vlogo. V samem elektronskem spisu sicer med pisanji kakršnekoli vloge dolžnika, vložene dne 18. 2. 2025, ni, so le s strani dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) vložena tri bančna potrdila o izvršenih plačilih. Ker pa je dolžnik obravnavani pritožbi priložil vlogo, naslovljeno "Pritožba zoper sklep z dne 18. 2. 2025", datirano z dnem 18. 2. 2025, je s tem vendarle uspel vzbuditi dvom v dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pritožbe zoper sklep z dne 18. 2. 2025 ni vložil.
Ne glede na zgoraj navedeno pa dolžnik izpodbijane odločitve ne more ovreči. Tudi če bi se zanesljivo izkazalo, da je dolžnik dne 18. 2. 2025 v spis pritožbo zoper sklep z dne 18. 2. 2025 (in ne le njenih prilog - bančnih potrdil) dejansko vložil, namreč do stroškov takšne pritožbe v nobenem primeru ne bi mogel biti upravičen. Ne bi šlo namreč za stroške, ki bi bili potrebni za postopek nasprotne izvršbe, saj za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka dolžnik nima pravnega interesa, takšna pritožba se zavrže kot nedovoljena. K uspehu dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) s predlogom za nasprotno izvršbo tako njegova pritožba zoper sklep z dne 18. 2. 2025, tudi če je dejansko bila vložena, ne bi mogla prispevati.
skupno premoženje - posebno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - načelo realne subrogacije - povečana vrednost nepremičnine
Pritožba pravilno opozarja, da ne prihaja do celotnega prekrivanja stvarnopravnega zahtevka glede ugotovitve polovičnega deleža na nepremičninah kot skupnega premoženja, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo in ni predmet pritožbenega preizkusa, ter dajatvenega zahtevka glede skupnih vlaganj v posebno premoženje toženca, kot je sicer napačno zaključilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pritožbeno neizpodbijanih odločilnih dejstev, da se je vrednost nepremičnine zaradi skupnih vlaganj v hišo povečala za 19.100,00 EUR po stanju leta 1998, ko je razpadla življenjska skupnost (12. točka obrazložitve). Ta vlaganja v hišo so bila opravljena tako v skupno premoženje (polovični delež na nepremičnini, kupljen od brata toženca), kot tudi v toženčevo posebno premoženje (polovični delež na nepremičnini, pridobljen na podlagi dedovanja). Del vlaganj, ki se nanaša na posebno toženčevo premoženje, utemeljuje ločeno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00091402
ZVPot člen 23, 23/1. ZPotK člen 7, 7/1, 21, 21/3. OZ člen 88, 88/1, 371, 372. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
delna sodba - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - ničnost kreditne pogodbe - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - sodna praksa Sodišča EU - potrošnik - pojasnilna dolžnost banke - retroaktivnost - nepošten pogodbeni pogoj - načelo dobrega strokovnjaka - kondikcijski zahtevek - zastaranje
Tožena banka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti pri sklepanju dolgoročne stanovanjske kreditne pogodbe z valutno klavzulo v CHF. Ker kondikcijski zahtevek kreditojemalcev za vračilo zneska, ki presega prejeti kredit, ni zastaral (vsaj v celoti ne), imata pravni interes za uveljavljanje ničnostne tožbe.
spor majhne vrednosti - stroški upravljana in obratovanja - poslovni prostor - presoja sklepčnosti - razdelilnik stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - neprerekana dejstva - kršitev načela kontradiktornosti postopka - razlogi za razveljavitev sodbe
Res je, da v razdelilnikih stroškov, ki jih je tožnica povzela v dopolnitev tožbe, ključi delitve niso zapisani, so pa jasno razvidni iz razdelilnikov stroškov, ki so dopolnitvi tožbi priloženi in na katere se tožnica v dopolnitvi tožbe tudi sklicuje. Ti pa tožencu, ki je zahtevku po višini ugovarjal le s trditvijo, da se bo o njej določneje izjasnil, ko bo ta s strani upnika ustrezno konkretizirana, brez dvoma tudi omogočajo, da se do ključev delitve vsebinsko opredeli. Zahteva sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za sklepčnost tožbe še primeroma za en razdelilnik ali po posameznih vrstah stroškov pojasniti, katere kriterije delitve je upoštevala, je pretirana.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - nepredvidljivost - prostorska zasedenost - posebni varovalni ukrepi - izvedensko mnenje
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno izhajalo iz predpostavke, da diagnoza avtizma sama po sebi opravičuje namestitev v poseben socialno varstveni zavod. Odločitev za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod namreč ne temelji zgolj na ugotovitvi, da je pri njem prisotna spektroavtistična motnja. V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da gre pri nasprotnem udeležencu za motnjo avtističnega spektra in sočasno zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pri njem se ponavljajo vedenjski zapleti s heteroagresijo in to pogosto do ranljivih sostanovalcev in tudi do osebja. Narava bolezenskega procesa pri njem pa je takšna, da se stanje zaradi njegove zmerne duševne manjrazvitosti z vedenjsko prizadetostjo ter sočasne spektroavtistične motnje ne more izboljšati, pričakuje pa se tudi postopno slabšanje kognitivnega upada.
gospodarski spor majhne vrednosti - dokazni sklep - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev sodbe - sodba s skrajšano obrazložitvijo - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - zavarovalna pogodba
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. za zaslišanje prič) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka.
Sodišče prve stopnje je imelo za zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje prič ustavno dopusten razlog, in sicer, da izvedba predlaganih dokazov ne bi mogla spremeniti končne dokazne ocene sodišča oziroma ne bi mogla vplivati na odločitev. Sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvedlo zaslišanja predlaganih prič, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz navedenega izhaja tudi, da je bila pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, zato so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez razpisa naroka iz drugega odstavka 454. člena ZPP, posledično pa ni podana niti bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
varstvo in vzgoja otroka - skupno varstvo in vzgoja otroka - stiki otroka s staršem - korist mladoletnega otroka - stiki med počitnicami - obveznost preživljanja otrok - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - odmera preživnine
Zmotno je stališče nasprotnega udeleženca, da skupno starševstvo ni možno le, ko je med staršema zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko eden od staršev zanemarja ali zlorablja otroka. Sodišče prve stopnje je predvsem na osnovi izvedeniškega mnenja zanesljivo ugotovilo, da pogojev za skupno starševstvo (trenutno) ni. Sodelovanje med staršema je znatno oteženo.
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da stiki vsako nedeljo pomenijo oviro, da starša in otroka enakomerno preživita čas tudi ob koncu tedna, ko je več prostega časa. Hkrati tudi ni nobene ovire za to, da starša ne bi tudi v času poletnih počitnic z otrokoma preživela enakovrednega časa.
Pritožbena navedba, koliko je po podatkih Ministrstva za delo in družino z dne 24. 12. 2024 znašala povprečna preživnina glede na starost upravičenca 6 do 14 let, za odločitev ni relevantna, saj sodišče preživnino določi na podlagi potreb konkretnega upravičenca in zmožnosti konkretnega zavezanca.
začasne odredbe za varstvo koristi otrok - začasna ureditev stikov - bivanje v tujini - premestitev na delo v drug kraj - začasna premestitev delavca - selitev v tujino - obseg stikov - okoliščine konkretnega primera
Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1).
Neurejena situacija glede bivanja, varstva, vzgoje in izobraževanja deklic v tujini je za deklice gotovo škodljiva. Zato je treba zagotoviti pogoje, da bo mati zanje navedeno lahko uredila.
V obravnavanem primeru gre za netipično družino, katere selitve so stalnica zaradi specifične zaposlitve staršev, ki tudi ni zagotavljala, da se družina seli skupaj. Trenutno živijo daleč narazen. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo vse okoliščine, ki so pripeljale do situacije, ko je potrebna odločitev sodišča, da bodo stiki kljub temu stekli v večjem obsegu.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090608
DZ člen 161.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - izdaja začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov med staršem in otrokom - sprememba ureditve stikov - način izvajanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - telefonski stiki z otrokom - začasna ukinitev stikov - visoka ogroženost otroka - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiska otroka - družinsko nasilje - alkohol - hiter postopek - omejitev dokazovanja - pravica do izjave - absolutnost pravice - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - zaslišanje udeležencev v postopku
Mnenje CSD je strokovni dokaz, ki ima v družinskih postopkih posebno težo. Ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj; izdelajo ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju. V postopku izdaje začasne odredbe (lahko) nadomešča izvedensko mnenje s področja psihološke stroke, saj bi njegovo pridobivanje terjalo preveč časa. Treba je upoštevati, da je postopek za izdajo začasne odredbe hiter in sumaren; namenjen je preprečitvi nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, v njem pa sodišče odloča na podlagi standarda verjetno izkazane ogroženosti.
Postopek izdaje začasne odredbe je hiter in sumaren. Sodišče lahko odloči tudi brez izvedbe vseh dokazov, ki bi bili sicer potrebni; torej tudi brez zaslišanja staršev, če je to nujno zaradi zaščite otrok. V postopkih, kjer je treba hitro zaščititi pravice, je dopustno, da sodišče ne izvede vseh dokazov; pravica do izjave namreč ni absolutna. Prav hitrost postopka je tista, ki v obravnavani zadevi upravičuje omejitve dokazovanja. Tudi sodna praksa potrjuje, da zaslišanje udeležencev ni obvezno.
ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini - obstoj solastnine - velikost solastninskega deleža - dejanska etažna lastnina - zakonita in dobroverna posest - priposestvovanje lastninske pravice - pomožni prostori - pravna kvalifikacija pomožnega prostora - podatki gurs
Bistvo tožbenega zahtevka je v ugotovitvi solastništva tožnikov na spornem deležu, medtem ko je razdelitev tega deleža med tožniki glede na njihove obstoječe deleže zgolj vprašanje njihovega notranjega razmerja in z ničemer ne posega v pravni položaj toženke. Toženka zato s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na notranje razmerje med solastniki ne more uspeti, saj ta razmerja ne vplivajo na odločitev o obstoju solastninske pravice na spornem deležu.
ZIZ člen 226, 226/3, 226/4. DZ člen 161. ZPP člen 328, 328/1.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - omejitev starševske skrbi - postavitev otroka pod skrbništvo - neizpolnitev naložene obveznosti - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - področje izobraževanja - obveznost izobraževanja - osnovna šola - zasebna šola - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - selitev v tujino - popravni sklep - odprava očitne pisne pomote - poprava imena stranke
Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno za otroke, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne glede na to, kje se dejansko nahajajo, če so v starosti obveznega šolanja.