zavarovanje dokazov – upravičen razlog za zavarovanje dokazov – bolezen priče
Zgolj dejstvo, da gre za onkološkega bolnika, ne utemeljuje bojazni, da se dokaz z zaslišanjem pozneje ne bo mogel izvesti. Iz zdravniških izvidov pa izhaja, da ni znakov za recidiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061209
ZZK-A člen 243, 243/1. OZ člen 87, 87/1, 91. ZPP člen 185, 185/1.
sporazum o razvezi izročilne pogodbe - ničnost - nesklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - nemoralno ravnanje
Ker je tožnica trdila, da je sporazum o razvezi izročilne pogodbe ničen, bi morala tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi uveljavljala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.
ustavitev postopka – izostanek s poravnalnega naroka – pravilno vabljenje – opozorilo na posledice izostanka z naroka
Kljub temu, da sta se pravdni stranki na naroku 28. 3. 2011 odpovedali posebnemu pisnemu vabilu, bi ju moralo prvostopenjsko sodišče posebej opozoriti na posledice morebitnega izostanka s poravnalnega naroka, ki je bil razpisan za dan 6. 4. 2011, česar pa ni storilo, kar pomeni, da nista bili pravilno vabljeni.
oločba 190. člena OZ tožnika kot solastnika upravičuje do koristi, ki jo ima toženec s tem, da brezplačno, a brez takšnega dogovora oziroma brez dovoljenja, uporablja tudi njemu solastno, čeprav nerazdeljeno nepremičnino.
Tožnik kot solastnik ni dolžan brezplačno prepuščati (so)uporabe njemu solastne nepremičnine tretji osebi, četudi je njegov sin. Če v prikrajšanje ne privoli, ga ni dolžan trpeti. Ko jo sinu uporabo dopuščal, je šlo za prekarij, ki ga očitno ni več. Če
tožencu uporabo njunega solastnega dela brezplačno dopuščata ostali dve solastnici, to ne vpliva na pravico tožnika, da se s tem ne strinja in je zato upravičen do ustrezne odmene za uporabo stvari, torej določen delež tržne najemnine, ki ustreza njegovemu solastniškemu deležu.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv vzrok za zamudo – obnova postopka – zavrženje pritožbe – sprememba naslova – vročanje z nabitjem na oglasno desko
V času tožnikovega odpusta iz bolnišnice je še tekel petnajstdnevni pritožbeni rok za vložitev pritožbe zoper sklep, zato je imel tožnik še dovolj časa, da vloži ustrezno pravno sredstvo in izpodbija odločitev sodišča, tako da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen. Tožnikov glavobol in splošna slabost pa tudi ne predstavljata opravičljivega razloga za zamudo roka.
Dejstvo, da je sodišče tožniku vročalo pisanja preko sodne deske, ne predstavlja utemeljenega obnovitvenega razloga po določilih 394. člena ZPP.
URS člen 22, 23. ZUstS člen 43. ZPP člen 116, 120, 120/2, 282, 282/1, 282/5.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo – razveljavitev prvega odstavka 282. člena ZPP – sodba na podlagi odpovedi
Z institutom vrnitve v prejšnje stanje se izpolnjuje pravica do izjavljanja, določena v 22. členu URS. Pri izpolnjevanju te pravice je treba pretehtati tudi ustavno pravico do sodnega varstva. To pomeni, da je treba presojati tudi, ali je stranka zaradi zamude naroka občutneje prikrajšana pri uveljavljanju svojih pravic.
Določba prvega odstavka 282. člena ZPP, na kateri temelji izpodbijana sodba, je bila ob izdaji sodbe že razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča – U-I 161/10 z dne 9. 12. 2010 in je izdana sodba zato nezakonita.
Upnik (tožnik) mora verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika (toženca), katerega posledica je onemogočanje ali precejšnja otežitev uveljavitve terjatve. Zgolj slabega finančnega stanja dolžnika oziroma njegove prezadolženosti še ni mogoče šteti za subjektivno nevarnost.
odpravnina – plačilo odpravnine – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZDR se obveznost delodajalčeve ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo nanaša le na čas do podaje odpovedi oziroma na trenutek istočasnosti z njo. Nesprejem (le) take ponudbe povzroči izgubo delavčeve pravice do odpravnine po 109. členu ZDR.
O pravnem sredstvu zoper odločitev o ugovoru zoper izdan plačilni nalog, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča, tako da pritožbeno sodišče za odločanje o tem pravnem sredstvu ni pristojno.
plača – dodatki – regres za letni dopust – prispevki – plačilo prispevkov – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov
Pristojen davčni organ lahko po uradni dolžnosti zahteva od delodajalca, da odvede od izplačanih plač delavcev predpisane prispevke, tudi na podlagi davčne izvršbe, vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen tega zahtevati v sporu pred delovnim sodiščem. V kolikor delavec uspe v sporu tudi z zahtevkom za odvod prispevkov od bruto plače, se bo lahko delodajalec v davčnem postopku oziroma izvršbi na to skliceval ter iz tega naslova uveljavljal pri davčnem organu manjši dolg.
Bivšemu direktorju tožene stranke se je mandat iztekel, zato ne more veljavno zastopati tožene stranke. Posledično tudi ni imel zakonske podlage za izdajo pooblastila odvetniku za zastopanje tožene stranke v tem individualnem delovnem sporu, v kar je potrebno šteti tudi vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo. Ker v konkretnem primeru pooblaščenec tožene stranke ni imel veljavnega pooblastila za vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo, takšno pravdno dejanje pa kasneje s strani zastopnika tožene stranke ni bilo odobreno, jo je pritožbeno sodišče kor nedopustno zavrglo.
Stranski intervenient z vstopom v pravdo na strani druge tožnice v času, ko je sodišče prve stopnje že zaključilo z dokazovanjem, ni v ničemer doprinesel niti k razjasnitvi dejanskega stanja niti k hitrejšemu zaključku postopka, zato sam krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 199. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061182
ZPP člen 243. OZ člen 921.
izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo – dokazna vrednost – odmera invalidnosti – nezgodno zavarovanje – ocena skupne invalidnosti
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je lahko izvedensko mnenje, ki ga je stranka pridobila pred pravdo, kot dokaz trditev stranke, ki se nanj sklicuje, le, če se obe stranki strinjata s tem, s čimer mu priznavata zahtevano dokazno vrednost. V nasprotnem je lahko pred pravdo izdelano mnenje zgolj del trditvenega gradiva stranke.
Za presojo utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine za trajno telesno prizadetost (invalidnost) je odločilna le ocena skupne invalidnosti in ne ocena stopnje invalidnosti glede na posamezne postavke iz Tabele.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je s tožnikom sklepala pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskega rizika poslovanja, ki ni zakonit razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je izjema in je dopuščena le v primerih, ki so sicer določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi. Glede na navedeno in ob dejstvu, da razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, dejansko vsebinsko niso obstajali, je bilo delovno razmerje tožnika po štirih pogodbah za določen čas sklenjeno nezakonito.
izpraznitev in izročitev stanovanja – nezakonito zasedanje stanovanja – imetnik stanovanjske pravice – sklenitev najemne pogodbe – razlog za nesklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe – stanovanje v študentskem domu
Ni mogoče že in zgolj na podlagi ugotovitve, da je tožnica ponudila toženki sklenitev pogodbe v nasprotju z zakonom, zaključiti, da je razlog za nesklenitev najemne pogodbe na strani tožnice.
Toženka je bila kot imetnica stanovanjske pravice tista, ki je bila dolžna po poteku šestmesečnega roka zahtevati sklenitev ustrezne najemne pogodbe, tožnica kot lastnica pa takšne zahteve, če bi bila podana, ne bi smela odkloniti iz neutemeljenih razlogov. Neuveljavitev zahteve za sklenitev najemne pogodbe je tako okoliščina, ki sodi v sfero imetnika stanovanjske pravice, odklonitev sklenitve najemne pogodbe iz neutemeljenih razlogov pa gre v breme lastnika
napotitev na pravdo – sporna dejstva – kdo je oporočni dedič
Sporno je, kdo je dedič po oporoki in kakšne so bile okoliščine preživljanja. Obstaja dvom v trditve pritožnikov, da so ravno oni skrbeli za zapustnico in v kakšnem obsegu. In ker obstaja spor med dediči, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in dediče z manj verjetno pravico napotilo na pravdo.
ZASP člen 99, 99/1, 99/4. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 619, 638, 642, 642/3.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pogodba o naročilu avtorskega dela – podjemna pogodba – izpolnitev pogodbe – obveznost plačila – napaka
Naročnik je začel delo uporabljati, zato se šteje, da ga je prevzel, in ne more ugovarjati neizpolnitve podjemnikove obveznosti, hkrati pa je s tem zavezan k plačilu za izvršeno delo.
Ker se pogodbena določba, relevantna za odločitev o zahtevku, v pravdi ni izkazala kot sporna, ni bilo treba posebej ugotavljati skupnega namena pogodbenih strank.
Po uveljavljenem stališču sodne prakse se utemeljenost izravnalnih (obogatitvenih) zahtevkov v zvezi z vlaganji v tujo nepremičnino presoja na podlagi 48. člena SPZ, po katerem je tisti, ki s soglasjem lastnika izboljša stavbo, upravičen zahtevati tisto, za kar je bil ta obogaten, se pravi toliko, kolikor je nepremičnina več vredna.