redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – predsednik sindikata – sindikat pri delodajalcu - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata, ki je bil pri toženi stranki veljavno organiziran, mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Konkretizacija tožbenega zahtevka in njegova natančna opredelitev je stvar tožnika, ki je v tem individualnem sporu ves čas imel tudi pravnega zastopnika, in je bil celo večkrat pozvan, da svoje tožbene navedbe ustrezno dopolni. Ker tožnik tudi v ponovljenem postopku ni natančneje opredelil tožbenega zahtevka, ni uspel dokazati utemeljenosti svojega zahtevka, kar je razlog za njegovo zavrnitev.
prevedba v plačni razred – določitev količnika osnovne plače – zavrženje tožbe – pravočasno uveljavljenje sodnega varstva – procesna predpostavka – predhoden postopek pri delodajalcu
Predhodno uveljavljenje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo. Tožnik (vojak) odločb o določitvi plač ni izpodbijal, zato so postale dokončne in pravnomočne. Tožbo v delu, kjer je tožnik zahteval od tožene stranke razporeditev v drug plačni razred in obračun in izplačilo razlik v plači, je zato potrebno zavreči.
ZDR člen 54. ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZObr člen 92, 92/1, 92/1-2, 100a, 100a/1, 100a/2, 100a/5, 100a/8. ZJU člen 39. ZSSloV člen 95, 95/1, 95/2.
javni uslužbenec – vojak - uveljavljenje pravic iz delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sklenitev pogodbe o zaposlitvi
Tožnik (vojak), za katerega se sicer glede varstva pravic uporablja ZObr in ne ZJU, je vložil tožbo v roku 30 dni po prejemu drugostopenjske odločitve. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da bi moral tožbo vložiti v roku iz osmega odstavka 100a. člena ZObr, torej po nadaljnjih 30 dneh po tem, ko tožena stranka v 60 dneh ni odločila o ugovoru. Tožnik je namreč imel pravico vložiti tožbo zoper odločbo o ugovoru.
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu. Določba 54. člena ZDR se namreč v tem primeru ne more uporabiti. Tožnik tako ob uveljavitvi ZSSloV s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka na podlagi 95. člena ZSSloV tožniku pravilno ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi.
Pri zaposlitvi tožnika je šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR. Toženec je namreč potem, ko je prenehal z dejavnostjo kot samostojni podjetnik, dejavnost in oba zaposlena delavca prenesel v d.o.o.. Tožniku je bila zato pravilno prisojena odpravnina, glede na trajanje delovnega razmerja tudi pri prejšnjem delodajalcu.
nadurno delo - plačilo nadur - plačilo nadurnega dela - delo preko polnega delovnega časa - plačilo dela preko polnega delovnega časa – vodilni delavec – posebnosti urejanja delovnega časa
Stranki sta v skladu s 157. členom ZDR predvideli, da določb tega zakona zaradi narave tožničinega dela ne bo mogoče upoštevati in se izrecno dogovorili, da tožnica dela v neopredeljenem delovnem času, da nima pravice do plačila za delo preko polnega delovnega časa, v kolikor to delo ni odobreno s posebnim sklepom predsednika uprave. Tožnica je bila pri razporejanju delovnega časa samostojna. Tožnici dela preko polnega delovnega časa oziroma podaljšanega delovnika ni odredil delodajalec, sodelovanje pri projektnih skupinah, ki so se navezovale na delovni proces, je sodilo v opis del in nalog njenega delovnega mesta, tudi kot namestnice direktorja, zato do dodatnega plačila za ure, opravljene nad polnim delovnim časom, ni upravičena.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZPP člen 214, 214/5.
zdravljenje v tujini - porod v tujini - zasebno potovanje - načrtovan porod - splošno znana dejstva
Ker se je porod pri tožnici, ko je zaradi dopusta bivala v tujini (v Avstriji), že pričel in sta bila zdravljenje oziroma nujna medicinska pomoč pri spontano začetem porodu nujna in potrebna, pri tem pa ni šlo za načrtovan porod v tujini, ima pravico do povračila stroškov poroda.
ZDR člen 47, 88, 88/3, 90, 90/3, 204, 204/3. ZPP člen 181, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – sorazmerni del odpravnine
Veljavna zakonodaja sodišču ne daje podlage, da bi presojalo ustreznost zaposlitve tožnice po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi določbe 47. člena ZDR. Določba člena 90/3 ZDR omogoča presojo ustreznosti zaposlitve le v primeru, ko je delavcu podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga in obenem ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z členom 88/3 ZDR. ZDR kot materialnopravni predpis tako ne daje podlage za vtoževanje ugotovitvenega zahtevka za ustreznost oziroma neustreznost ponujene zaposlitve.
Drugačna razporeditev delovnega časa (izmensko delo, delo ob sobotah) na presojo ustreznosti zaposlitve glede na kriterij delovnega časa ni odločilnega pomena.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave
Na pravdo napoteni dedič ni izpolnil pogoja iz sklepa o napotitvi na pravdo, saj je bil napoten, da vloži tožbo zoper vse preostale zakonite dediče, tožbo pa je vložil le zoper eno dedinjo. Sodišče je zato utemeljeno štelo, da ni ravnal po napotitvenem sklepu in zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in končalo ne glede na zahteve, glede katerih je sodišče dediča napotilo na pravdo.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja
Tožeča stranka je vložila tožbo, v kateri je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi. Zatrjuje, da gre le za navidezno pogodbo, ki ni sklenjena z namenom sklenitve delovnega razmerja, ki se kot tako dejansko tudi ni izvrševalo. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da sporna pogodba o zaposlitvi ni nična, saj se ni opredelilo do tožbenih zatrjevanj, da je prokuristka s podpisom pogodbe o zaposlitvi zlorabila položaj, ker že več let ni delala pri toženi stranki.
Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem obstoji, če so podani vsi elementi delovnega razmerja (4. člen ZDR). Sama podpisana pogodba o zaposlitvi, če se ne izvršuje, še ne zagotavlja obstoja delovnega razmerja.
izplačilo odpravnine – direktor – razrešitev s funkcije – bistvena kršitve določb postopka – pravnomočno razsojena stvar
Tožnik do vtoževane odpravnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi za primer razrešitve s funkcije direktorja, ni upravičen, ker je s svojim protipravnim ravnanjem toženi stranki povzročil veliko materialno škodo, kar je po pogodbi o zaposlitvi razlog, ki pravico do odpravnine izključuje.
vrednost spornega predmeta – korigirna dolžnost sodišča – načelo venire contra factum proprium
Korigirna dolžnost sodišča glede vrednosti spornega predmeta se uresniči: zaradi enakega varstva pravic ali zaradi preprečitve zlorabe procesnih pravic.
ZZVZZ člen 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
bolniški stalež – poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožnici po tem, ko ji je bil bolniški stalež, odprt zaradi pulmološkega stanja, zaključen dne 6. 10. 2009, dne 7. 10. 2009 ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja pulmološkega stanja, zato je tožbeni zahtevek, da se ugotovi začasna nezmožnost za delo za dne 7. 10. 2009 zaradi poslabšanja pulmološkega stanja neutemeljen. Zaradi drugih zdravstvenih težav bi tožnici lahko bolniški stalež z dnem 7. 10. 2009 odprla osebna zdravnica.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – drugačna organizacija dela – zunanji izvajalci
Tožena stranka je s tem, ko se je odločila, da bo prodala 15 vlečnih vozil in v posledici tega odpovedala pogodbo o zaposlitvi 10 voznikom, ki so opravljali delo voznika vlečnega vozila, spremenila organizacijo dela, kar predstavlja utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po določenem številu voznikov vlečnih vozil.
Tudi če je tožena stranka po poteku odpovednega roka tožniku sklepala pogodbe civilnega prava (podjemne pogodbe z zunanjimi izvajalci za enkratne prevoze), to ni razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Delodajalec se namreč lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela, tako da delovne naloge tudi odda zunanjim izvajalcem, kar ima za posledico zmanjšanje števila delavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu.
URS člen 25. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145, 145/2. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20.
pravica do pravnega sredstva - stroški postopka - obrazložitev sklepa o stroških - izdatki za hrambo odvzetih predmetov - hramba odvzetih predmetov
Smisel ustavnega zagotovila iz 25. člena Ustave ni le v tem, da zagotavlja posamezniku pravico do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese.
S Pravilnikom je določena tarifa za plačilo za hrambo (1,5 točke na dan za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) in manipulacijo (10 točk za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) ter sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco (50 točk), s Tarifo pa so določeni dolžnost povrnitve stroškov izvršitelja in stalni znesek za obračun stroškov v vrednosti 20 točk ter vrednost točke.
Sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP odločilo, da se šteje pritožba za umaknjeno. Tako je odločilo, ker sodna taksa za pritožbo ni bila plačana in tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Obrok je zapadel, ni bil plačan. V taksnem nalogu je bila pritožnica opozorjena na posledico, ki jo bo doletela, če ne bo ravnala v skladu s taksnim nalogom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je v smislu racionalizacije poslovanja ukinila tožničino delovno mesto, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je na strani tožene stranke obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi.
Organizacijski razlog za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela je lahko podan tudi takrat, ko delodajalec sicer dosega dobre finančne rezultate.
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo navedla, da tožniku vtoževanih regresov ni izplačala, tožnik pa tudi ni dal nobenega pisnega soglasja, da bi toženec karkoli lahko pobotal, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku po plačilu regresov.
Za presojo dobrovernosti pridobitelja, od katere je odvisen obseg njegove obrestne obveznosti, je odločilen trenutek pridobitve, ne pa trenutek odpadle podlage.