Če je zahtevek nedoločen, potem ni sposoben za obravnavo. Sodišče mora ravnati po 108. členu ZPP in ne sme presojati, ali bi bil zahtevek v vsakem primeru neutemeljen.
Obveznost mesečnega poročanja o uporabi fonogramov še ni zapadla, zato je sodišče toženi strani ne sme naložiti.
nujna pot – načelo sorazmernosti – stroški postopka
Če bi določitev nujne poti onemogočala izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca ali če bi v njegovo pravico znatno (to je nesorazmerno) posegala, potem načelo sorazmernosti terja, da se nujna pot ne ustanovi. Pri vprašanju, kdaj gre za nesorazmerno poseganje v pravico nasprotnega udeleženca, je odločilnega pomena tudi sam položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto.
predlog za oprostitev plačila taks – osnovni znesek minimalnega dohodka – nepremičnina, v kateri predlagatelj živi – pravočasna dopolnitev predloga
Tožnica razen mesečne pokojnine v višini 88,92 EUR drugih dohodkov nima, kar pomeni, da ti ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6. ZPP člen 286. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža
S strokovnega stališča omejitev gibanja tožnika na kraj bivanja ni bila utemeljena, saj v psihiatričnem zdravljenju psihiatri vzpodbujajo kakršnokoli aktivacijo pacienta izven doma. Tožnik je le sledil navodilom psihiatra, naj se aktivira zunaj s pomočjo družinskih članov, pri čemer njegovo gibanje izven kraja ni bilo v nasprotju z režimom zdravljenja. Imel je že hudo depresijo, ki je imela kronični značaj, njegovo mišljenje je bilo togo in se je prepuščal spodbudam iz okolja, v določenem delu pa je deloval samorefleksno, prav tako v spornem obdobju ni bil sposoben opravljati pridobitne dejavnosti. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožnik ni storil kršitve iz 6. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
pravdna in procesna sposobnost – visečnost pravde - smrt stranke med visečnostjo pravde – procesno nasledstvo – premoženjska pravica
Ovire za obravnavo tožbe, ki jih je na strani tožnika ugotovilo sodišče prve stopnje, so po njegovi smrti med pravdo odpadle z vstopom pravdno in procesno sposobnega dediča v njegov položaj, ki je odobril njegova procesna dejanja in predlagal nadaljevanje pravde. Procesnih pomanjkljivosti za vodenje pravde torej ni.
plačilo za delo – obveznost plačila – dokazna ocena – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev iz naslova preveč izplačanih plač
Toženec (predsednik sindikata) ni imel pravne podlage za to, da je za nazaj odredil poračun plač na ta način, da je prejšnji bruto pomenil novi neto, zaradi česar je sodišče tožencu naložilo, da tožeči stranki (sindikatu) zaradi neupravičene pridobitve plača določeni znesek.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka ali naroka – ravnanje stranke - upravičen razlog
Upravičen razlog za zamudo je lahko le vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se ji je zgodil.
pozneje najdeno premoženje – oporočno dedovanje – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost novo najdenega premoženja – vračunanje volila v dedni delež
Tudi novo najdeno premoženje je treba razdeliti na podlagi oporočnega dedovanja. Vendar je eden izmed dedičev po tem, ko je bilo najdeno to premoženje, uveljavljal nujni delež. Za ugotovitev, ali je bil njegov nujni delež (kljub prejetemu volilu) prikrajšan ali ne, bi bilo treba ugotoviti, ali gre za bistveno povečan obseg premoženja oziroma kakšna je vrednost podedovanega premoženja.
začasna odredba – spor iz razmerij med starši in otroki – dokazovanje nevarnosti – težko nadomestljiva škoda – otrok – menjava vrtca
Izdajanja začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki je specifično, saj je treba upoštevati, da gre za občutljivo področje, ki narekuje še tehtnejšo presojo. Izdaja začasne odredbe je potrebna le, kadar se ugotovijo okoliščine, iz katerih zaradi zagotovitve največje koristi otroka izhaja nujnost ukrepanja že tekom postopka.
Menjava vrtca pri običajni stopnji čustvovanja in samozavesti ne bi smela vplivati tako travmatično, da bi jo moralo sodišče z začasno odredbo preprečiti.
vrednost spornega predmeta – prenizka vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – vrednost nepremičnine
Sodišče ima glede tožnikove navedbe spornega predmeta korekturno dolžnost, ki pa je omejena do faze obravnavanja glavne stvari. Korektura je torej možna tudi po predhodnem preizkusu tožbe in pred razpisom glavne obravnave; brez sodelovanja pravdnih strank. Pritožbeni očitek, da je sodišče brez predhodnega poziva strank samo označilo sporno vrednost, je zato neutemeljen.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica – vsebina darilne pogodbe – prejem darila – oporočni dedič
Izjav nujnih dedinj na zapuščinski obravnavi ni mogoče šteti kot priznanj zatrjevanj oporočnih dedičev, da je šlo pri premoženju, ki je bilo predmet darilne pogodbe, za skupno premoženje pokojnega in njegove žene in da je zato šteti, da je pokojna zapustnikova hči prejela od zapustnika darilo v višini ½ predmeta darilne pogodbe.
ZDR člen 82, 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. SPZ člen 24.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – tatvina – prilastitveni namen
Tožnik je cevi z viličarjem prepeljal dvakrat mimo vratarnice, in sicer podnevi, mimo video nadzora, za katerega je vedel, da obstaja in jih prepeljal na drugo lokacijo v lasti tožene stranke, pri čemer je odšel s sodelavcem na malico, v tem času pa je nekdo tam odložil odpadne palete. Tožnik glede na dejansko stanje ni imel neposredne niti posredne posesti nad kovinskimi cevmi, ki so se nahajale tudi na območju tožene stranke, zato mu ni mogoče očitati prilastitvenega namena. Tožnik torej ni storil pogodbene kršitve z znaki kaznivega dejanja tatvine.
Tudi, če je šlo za kršitev prepeljanja cevi brez izrecnega naloga, ne more biti kršitev takšne narave, da bi tožena stranka tožniku lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnica tožbe ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, ampak zaradi tega, ker se je želela izogniti stresu in zadevo zaključiti, zato mora toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
odškodninska odgovornost odvetnika - pogodba o naročilu - skrbno in strokovno zastopanje
Predmet obravnavanja v tej zadevi ni pravilnost odločitve okrožnega sodiščem v osnovni pravdi, temveč ali je odvetnica zastopala pred sodiščem strokovno in v skladu z naročilom.
trditvena podlaga - izvedensko mnenje, ki ga predloži stranka – preizkus sklepčnosti
S strani stranke predloženo izvedensko mnenje lahko nadomesti le tisti del trditvene podlage, ki pomeni razkritje dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima. Ne more pa se tožeča stranka razbremeniti tistega dela trditvenega bremena, ki je odločilen za preizkus sklepčnosti tako, da se sklicuje le na predloženo izvedensko mnenje.
zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorni zahtevek – dovoljenje za poseg v lastninsko pravico - pooblastilo – učinek pooblastila
Če se tožeča stranka trditvi o obstoju pooblastila za izdajo dovoljenja ne upre z navajanjem konkretnih okoliščin, ki omogočajo uporabo 72., 73. in 78. člena OZ, je treba ugotoviti, da dejanje pooblaščenca zavezuje pooblastitelja v razmerju do tretjih.
Obstoj dovoljenja tožeče stranke za poseg v njeno lastninsko pravico izključuje protipravnost takšnega ravnanja tožene stranke.
delitev stvari v solastnini – odložitev delitve – neprimeren čas delitve – razlog neprimernosti – upravičen interes
Zaznamba sklepa o izvršbi oziroma zapisnik o rubežu (dela) nepremičnine ni procesna ovira, ki bi preprečevala prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet tega postopka.
Solastnik ima priznano neodtujljivo pravico do (sporazumne ali sodne) delitve stvari, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne.
Sodišče izda začasno odredbo v postopku v zakonskih sporih na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v zvezi z izvrševanjem stikov, če je začasna odredba nujno potrebna, da bo zagotovljena največja otrokova korist.
odškodnina zaradi nemožnosti upravljanja z denacionalizirano nepremičnino – izgubljena korist – izgubljeni dobiček - zavrnilna zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Zavrnilno zamudno sodbo je mogoče izdati zgolj v primeru t. i. neodpravljive nesklepčnosti zahtevka. Zahtevek pa je takšen, če stranka glede na zatrjevani dejstveni substrat zadeve ne more doseči materialnopravne posledice, ki jo zasleduje s tožbenim petitom. Pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe zato niso podani v primeru, če tožbene trditve nasprotujejo vsebini predloženih dokazov. Takšno stanje tožbe zahteva nadaljevanje postopka in po opravljeni glavni obravnavi odločitev o tožbenem zahtevku s kontradiktorno sodbo.
Izgubljene koristi po 72. členu ZDen ni mogoče vzporejati z ekonomsko kategorijo izgubljenega dobička, saj je njena opredelitev širša, izgubljeni dobiček pa je lahko zgolj ena izmed oblik manifestacije takšne koristi. Tožeči stranki zato na podlagi 72. člena ZDen ni mogoče naprtiti materialnega trditvenega bremena tudi za morebitne stroške ali druge odbitke, za katere ni bila zavezana, ker denacionalizirane nepremičnine ni imela v posesti.