URS člen 22. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/1, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obveznice
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena pravica do pokojnine, zato je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki obveznic, utemeljeno zavrgel.
pomoč prava nevešči stranki – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo – poprava predloga
Sodišče je dolžno stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče predlagateljici moralo hkrati opozarjati tudi na to, da si lahko zagotovita zastopanje po pooblaščencu.
ZASP člen 40, 41, 41/1, 107, 107/1, 107/2. ZTLR člen 22, 22/2.
materialna avtorska pravica – pogodba o avtorski produkciji – izdelava nove stvari – zahtevek na izročitev stvari – prenos materialnih avtorskih pravic
S pogodbami o filmski produkciji je prvi toženec prenesel materialne avtorske pravice na tožečo stranko. S tem pa je za tožečo stranko (producenta) v razmerju do prvega toženca nastal tudi na avtorskem pravu temelječ zahtevek na izročitev stvari, ki je nosilec avtorskega dela (in na kateri je vsebovano avtorsko delo).
znamka – uporaba znamke – pravni temelj za uporabo znamke – agentska pogodba
Znamko sme uporabljati vsakdo, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatek ali nadomestne dele.
Določba 48. člena ZIL-1 in sodba Sodišča ES se nanašata le na vprašanje, ali se sme pod predpostavkami točke c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 uporabljati znamka kot takšna, če njen uporabnik nima sklenjene licenčne pogodbe ali sicer kakšnega drugega pogodbenega pravnega temelja. Pravica do uporabe znamke se torej nanaša na primer na položaj, v katerem bi nekdo, ki ni imetnik znamke, želel postaviti table, na katerih bi bila znamka. Če se pri tem drži omejitev iz prej navedene določbe, to sme storiti. Takšno upravičenje nastane za upravičenca že na temelju zakona, to je ZIL-1.
Točka c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 in direktiva, ki je bila podlaga za sprejem navedene določbe v ZIL-1 načeloma ne posegata v morebitna obstoječa pogodbena razmerja, kolikor se nanašajo na odstranitev konkretnih obeležij. Prav tako ne posegata v morebitna lastninska razmerja.
Kršitve dobrih poslovnih običajev ne pomeni tistega obnašanja pogodbenih strank, na katerega sta pogodbeni stranki s podpisom pogodbe izrecno pristali.
Uredba o skupnih osnovah in kriterijih, na podlagi katerih delavcem v državnih organih in funkcionarjem, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, pripada nadomestilo za ločeno življenje člen 1.
dodatek za ločeno življenje – nadomestilo za ločeno življenje
Do nadomestila za ločeno življenje je delavec upravičen, če zaradi službenih potreb živi ločeno od družine, pri čemer je pod pojem „službene potrebe“ mogoče uvrščati vse razporeditve na podlagi potreb dela pri toženi stranki. Dodelitev službenega stanovanja sicer ni pogoj za upravičenost do nadomestila za ločeno življenje, je pa pogoj bivanje v kraju izven kraja svoje stalne zaposlitve in kraja stalnega prebivališča svoje družine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zavrženje pritožbe – pravni interes – sodba na podlagi pripoznave
Tožniku je bilo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka s sodbo na podlagi pripoznave v celoti ugodeno, zato si s pritožbo zoper sodbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je treba njegovo pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP šteti za nedovoljeno.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – prenehanje obveznosti – splošno pravilo – uporaba določb o dvostranskih pogodbah - poravnava
Tožnica je s prejemom zneska pristala na delno poplačilo odškodnine za nesrečo pri delu, kar pa ne pomeni, da sta pravdni stranki že dokončno določili svoje vzajemne pravice in obveznosti. Sklenjena izvensodna poravnava ne izključuje odškodninskega zahtevka, ki izvira iz posledic, na katere oškodovanec pri sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti. Tudi če bi se tožnica s poravnavo odrekla pravici zahtevati nadaljnjo odškodnino v zvezi s škodnim dogodkom, je predmet poravnave o odškodnini lahko le odškodnina za škodo, ki je bila znana na dan poravnave.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – zastrupitev - vzročna zveza - škodljivo dejstvo - škoda – dokazno breme – dokazni standard
Pri zaključku, da tožeča stranka vzročne zveze med škodljivim dejstvom in škodo ni uspela dokazati, sodišče prve stopnje ni uporabilo prestrogega dokaznega standarda in je tudi pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ki je za ta element neposlovne civilne odškodninske odgovornosti na strani tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074406
ZASP člen 130, 158, 159, 168, 185. ZPP člen 318.
kršitev avtorske pravice - javna priobčitev - zamudna sodba - nesklepčnost zahtevka - uveljavljanje civilne kazni - sporočanje podatkov
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice pa ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 209/1, 235. ZVOP-1 člen 77, 77/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – video nadzor
Za ugotovitev elementov očitane kršitve delovne obveznosti iz 1. alinee 1. odst. 111. čl. ZDR v navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da bi bil zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zadošča ocena delodajalca o tem, ali ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, ni pa potrebna niti uvedba kazenskega postopka in še manj izrek pravnomočne kazenske sodbe.
Video-nadzor znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le pod pogoji, ki jih določa 77. člen ZVOP-1. Uprava tožene stranke je uvedbo video-nadzora v prostorih tožene stranke v tem sporu ustrezno utemeljila (varnost kopalcev in zaposlenih, reševanja odškodninskih zahtevkov zaradi poškodb kopalcev, iskanja izgubljenih predmetov ter kontrole čistoče), zato ni bil nezakonit.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - padec težke kovinske omare na delavca – huda telesna poškodba
Pri prisoji odškodnine je treba upoštevati že izplačano odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je za toženo stranko izplačala zavarovalnica, pri kateri je tožena stranka imela zavarovano odškodninsko odgovornost. Stališče pritožbe, da bi sodišče moralo revalorizirati že plačano odškodnino, ki jo je zavarovalnica tožniku izplačala po vložitvi tožbe, je zmotno. Tožnik je namreč v tožbi zahteval plačilo odškodnine za nematerialno škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne, ko je tožena stranka odgovorila na poslan predpravdni odškodninski zahtevek. Tožena stranka je v zamudi od dne, ko je tožnik pisno zahteval naj izpolni obveznosti oziroma od dne, kot zahteva tožnik (299. člen OZ). Zavarovalnica, pri kateri je imela tožena stranka zavarovano odgovornost, za predmetno nesrečo pa je tožniku iz naslova odškodninske odgovornosti izplačala odškodnino iz zavarovalne police po vložitvi tožbe.
vzorčni postopek – denarni zahtevek – količnik za določitev osnovne plače – vrednost količnika
V nobenem izmed splošnih aktov tožene stranke ni določena vrednost količnika za določitev osnovne plače. To pa ne pomeni, da je ta vrednost enaka vrednosti najnižje osnovne plače za I. TR po panožni kolektivni pogodbi. Za izračun plače je potrebno upoštevati vrednost količnika kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.
Tožena stranka kot delodajalec prevzemnik solidarno z delodajalcem prenosnikom odgovarja za vse terjatve delavcev, nastale do dneva prenosa ter terjatve, nastale zaradi odpovedi po tretjem odstavku 73. člena ZDR.
ZZVZZ člen 19. ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1. ZPP člen 245.
bolniški stalež – vzrok – poškodba pri delu
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju je somatomorfna bolečinska motnja, ki se je razvila po poškodbi (električni udar), pogojena pa je bila z osebnostno strukturo tožnice. Vzrok bolniškega staleža je zato bolezen in je tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka staleža neutemeljen.
Tožena stranka ni dokazala, da tožnica do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, dejansko ni opravljala dela, zato ji je dolžna izplačati vtoževane neizplačane plače.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) člen 92, 92/2 in 109. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR) člen 15.
odpravnina - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker je šlo za prevzem delavca po določbah ZTPDR in ZDR/90.