ZPIZ-1 člen 68, 70, 70/2, 144. Seznam telesnih okvar, poglavje V A točka 1 a, poglavje VII A točka 2, poglavje 11.
telesna okvara – invalidnina – pokojninska doba – delovna leta
Kljub temu da je pri tožniku podana 90% telesna okvara, nima pravice do invalidnine, ker ne izpolnjuje pogoja pokojninske dobe. Z dopolnjeno dobo 6 let, 7 mesecev in 26 dni namreč ne pokriva ene tretjine delovnih let, kljub odštetemu času, ko je bil prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Prenehanje pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti oziroma uveljavlja odgovornost aktivnih družbenikov.
Poziv pravnim naslednikom pravne osebe, naj prevzamejo pravdo na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
ZPP člen 180, 184, 184/3. OZ člen 421, 421/2, 1038, 1038/2.
sprememba tožbenega zahtevka – dopolnitev tožbe – prenos nakazila – prenos terjatve – ugovori asignata
Tožeča stranka je bila dolžna dopolniti dejansko podlago tožbenega zahtevka, saj bi bila v nasprotnem primeru njena tožba nepopolna. Tožeča stranka je torej le spremenila svoje navedbe (zatrjevala je dejansko podlago iz osnovnega pravnega razmerja po asignacijski pogodbi sklenjeni s toženo stranko), zaradi tega pa tožbeni zahtevek (na isto vsoto denarnega zahtevka), ni bil spremenjen.
Če pride do prenosa nakazila po akceptu nakazanca, to je asignata, preide skupaj s prenosom pooblastila tudi terjatev asignatarja na novega pridobitelja. To pa pomeni, da je treba glede ugovorov asignata (tožene stranke) smiselno uporabiti določila o cesiji. Na tej podlagi je zato treba asignatu priznati tako ugovore, ki jih ima osebno zoper novega pridobitelja, kot tudi ugovore, ki jih je imel nasproti asignatarju.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074424
ZPP člen 311, 311/2, 311/3, 318, 318/1, 318/1-3, 347, 347/1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 168, 168/1, 169.
neupravičena obogatitev – javno priobčevanje fonogramov – sklepčnost – zamudna sodba – zapadlost terjatve – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki ne bili neutemeljeni le, če bi bila tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave. Takšnega zahtevka pa ni postavila. Tožba je torej bila v tem delu obremenjena z neodpravljivo nesklepčnostjo iz povsem procesnopravnih razlogov.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0074405
ZIL-1 člen 42, 43, 111.
znamka simbol Evropske unije – zainteresirana oseba – tožba za ugotovitev ničnosti znamke – Pariška konvencija – vrnitev tožbe v popravo – procesna sposobnost Evropske unije – relevantna javnost – prepoved registracije državnega simbola
Za presojo, ali izpodbijana znamka predstavlja posnemanje uradnega znaka, grba, emblema ali punca, je bistveno, da sodišče upošteva heraldični opis znakov, pri tem pa upošteva, da relevantna javnost vseh geometrijskih razlik pri znakih ne bo opazila.
Relevantno javnost, kot izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča EU predstavljajo povprečni potrošniki, ki so normalno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni.
Pri absolutnem zavrnilnem (razveljavitvenem) razlogu, ki vsebuje sklicevanje na 6ter člen Pariške konvencije, gre za prepoved ne samo registracije znamk, ki jih sestavlja samo državni simbol ali njegovo posnemanje „v heraldičnem pogledu“, temveč tudi prepoved registracije in uporabe državnega simbola ali posnemanje takega simbola „v heraldičnem pogledu“ kot dela sestavljene znamke. Zato je treba za presojo sestavljene znamke z vidika te določbe upoštevati vsakega od delov navedene znamke.
Vrnitev tožbe v popravo oziroma zagotovitev drugega ukrepa za odpravo nepravilnosti pride v poštev tudi, če sodišče ugotovi, da tožbo vlaga oseba, ki nima procesne sposobnosti. Sodišče v takem primeru tožbo v popravo vrne zakonitemu zastopniku osebe, ki ima procesno sposobnost (torej ne procesno nesposobnemu tožniku) in ga pozove, naj se izreče, ali se s tožbo strinja oziroma ali jo odobri.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 65, 65/2.
zavarovalna doba – čas šolanja – čas poklicne rehabilitacije
Ker je tožnico obravnavala posebna komisija zavoda za slepo in slabovidno mladino, ki je s šolanjem na redni srednji šoli soglašala in ga pogojevala z nadaljnjim rednim šolanjem na višji šoli, se tožnici čas šolanja na redni srednji in višji šoli kot slepi osebi prizna v zavarovalno dobo, kljub temu da jo tedanja skupnost socialnega skrbstva s pisno odločbo ni napotila na usposabljanje,
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnik kot invalid III. kategorije po ZPIZ, ki ni uživalec pravice do nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, te pravice ne more uveljaviti, saj je ZPIZ-1 ne pozna več. Ob izpolnjenih pogojih bi lahko uveljavil le katero od nadomestil po ZPIZ-1.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074431
ZPP člen 311, 311/2, 311/3, 318, 318/1, 318/1-3, 347, 347/1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 168, 168/1, 169.
neupravičena obogatitev – javno priobčevanje fonogramov – sklepčnost – zamudna sodba – zapadlost terjatve – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki ne bili neutemeljeni le, če bi bila tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave. Takšnega zahtevka pa ni postavila. Tožba je torej bila v tem delu obremenjena z neodpravljivo nesklepčnostjo iz povsem procesnopravnih razlogov.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0074429
ZPP člen 227, 227/1, 311, 311/1, 318, 318/1, 318/1-3, 347. 347/1. ZASP člen 130, 146, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 185. OZ člen 190. ZIZ člen 55, 226.
javno priobčevanje fonogramov – zamudna sodba – sklepčnost – mesečno poročanje – zapadlost terjatve – edicijska dolžnost – škoda
Glede na to, da se v prid utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka sklicuje le na zakonski tekst, je očitno, da te podatke tožeča stranka potrebuje izključno zaradi izračuna denarnih zahtevkov proti toženi stranki po prvem odstavku 130. člena ZASP in po 168. členu ZASP. Pravo pa strankam ne daje pravnovarstvenega zahtevka na zbiranje procesnega gradiva.
Zatrjevani stroški so povezani z zbiranjem informacij in gradiva, potrebnega za vložitev tožbe. Ti stroški pa niso škoda.
Tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavanje (že tožnikov tožbeni zahtevek ne vsebuje vseh sestavin, zaradi katerih bi bil primeren za obravnavanje, saj iz njega ne izhaja niti kdo naj plača vtoževano odškodnino in komu), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Po 5. členu ZST-1 je tožnikova taksna obveznost nastala z vložitvijo tožbe, tako da plačilo sodne takse na vprašanje, če je bila tožnikova tožba primerna za obravnavanje, nima odločilnega vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074421
OZ člen 111, 111/4, 481. ZPP člen 212, 337, 337/1.
vrnitev kupnine – garancija na zadovoljstvo – pobotni ugovor – učinki razveza ne pogodbe – pritožbena novota
„Garancija na zadovoljstvo“, ki je bila tožeči stranki dana poleg običajne garancije za brezhibno delovanje naprave, glede na opis v računu in izjavi pomeni, da lahko tožeča stranka napravo iz kateregakoli razloga vrne toženi stranki in zahteva vračilo kupnine in demontažo naprave.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067945
OZ člen 131, 149, 179, 179/1, 299. ZPP člen 251, 252, 253, 254, 254/3, 286, 286b, 287, 287/2.
vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – verjetnost – dokazni standard – sugestivno vprašanje – domnevna baza - prelet letala – prelet letala nad hišo – padanje strešnikov – strah – tek zakonskih zamudnih obresti od materialne škode – preložitev strehe – prekluzija – dokaz z izvedencem
Sodišče v pravdnem postopku odloča (zgolj) s stopnjo prepričanja (ko v resničnost določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek), element vzročne zveze pa ugotavlja s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične.
Sodišče prve stopnje bi moralo, ker tožnica ne v tožbi in ne kasneje ni obrazložila s čim utemeljuje začetek teka zamudnih obresti od nastale materialne škode, kot prvi dan zamude šteti dan vložitve tožbe. Ta dan se namreč šteje kot dan, ko je tožnica začela postopek, katerega namen je bil doseči izpolnitev obveznosti.
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 638, 639. Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji člen 5, 5/1.
Ker rok izdelave elaborata ni predstavljal izrecnega pogodbenega pogoja oziroma je bil ta izdelan pravočasno, pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka upravičeno odstopila od sklenjene podjemne pogodbe. Uporaba 638. in/oziroma 639. člena OZ tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.
sodna pristojnost - postopek redne likvidacije - uveljavljanje terjatve izven likvidacijskega postopka
Dejstvo, da se vodi nad dolžnikom postopek redne likvidacije po določbah ZGD-1 ne omejuje pravice upnikov, da uveljavljajo svoje terjatve tudi izven samega likvidacijskega postopka, torej neposredno po sodni poti.
pravica do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje – upravičenost do povrnitve vloženih sredstev – notarsko overjena izjava – dokazovanje
ZVVJTO-C je omogočil poenostavitev dokazovanja upravičenosti do povrnitve vloženih sredstev in vračilo tudi v primerih, ko potencialni upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu.
priposestvovanje – domneva dobre vere – dobra vera – zakonita posest – dobroverna posest – ustna darilna pogodba
Odgovor na vprašanje, ali je M. P. (ustno) podarila toženki sporni del nepremičnine, je ključen ne samo za presojo zakonitosti ampak posledično tudi dobrovernosti njene posesti (ki jo je utemeljevala prav z obstojem te ustne darilne pogodbe). Zato je negativen odgovor na to vprašanje logično vodil v zaključek, da njena posest ni bila ne zakonita in ne dobroverna.
OZ člen 132, 179, 180, 181, 182, 883, 883/2, 893, 893/2. ZPP člen 180, 180/3, 337, 337/1. ZVPot člen 57e, 57e/2. Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 1.
odgovornost organizatorja potovanja - poslovna odškodninska odgovornost - pravno priznana škoda - nepopolno ali nekvalitetno opravljena storitev - trditveno in dokazno breme
Pravno priznane oblike nepremoženjske škode je zakonodajalec opredelil v 132. členu OZ. Vendar je oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik, ki je fizična oseba, zahteva odškodnino v denarju, omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. S tem je vpeljal numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino.
Za tiste nepremoženjske škode, ki jih ni pravno priznal, zato ni mogoče zahtevati denarne odškodnine niti z analogno uporabo pravil o denarni odškodnini za pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Ker tožnik svojih zatrjevanj o pretrpljeni nepremoženjski škodi zaradi izgube uživanja dopusta ni prilagodil tako, da bi bilo iz njih mogoče razbrati, ali so v tej škodi zajete tudi oblike duševnega nelagodja, za katere naš pravni red predvideva denarno satisfakcijo, je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova povsem utemeljeno zavrnilo.