Za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije so merodajne tiste določbe ZP-1, ki so veljale v času storitve prekrška, s katerim je storilec dosegel predpisano število kazenskih točk.
Pravdni stranki sta se s sporazumom dogovorili, da se tožniku prekine delovno razmerje ter da mu tožena stranka izplača določeni znesek, zato tožnik od tožene stranke na podlagi navedenega sporazuma utemeljeno zahteva plačilo dogovorjenega zneska.
Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ko je storilca, zaradi izkazane objektivne nezmožnosti predložitve zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, v zakonsko določenem roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, z dopisom z dne 22. 5. 2011 pozvalo k naknadni predložitvi zdravniškega spričevala, mu za izpolnitev te obveznosti določilo rok in ga tudi opozorilo na posledice opustitve te dolžnosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – obseg sodnega varstva – poslovodni delavec – poslovni razlog - odškodnina
Tožniku je bila s strani tožene stranke individualna pogodba o zaposlitvi z aneksi za delovno mesto „direktorja sektorja za trženje“ odpovedana, ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „svetovalec uprave“ pa je sprejel in podpisal. S podpisom nove pogodbe o zaposlitvi je sicer res prenehala veljati prejšnja (individualna) pogodba o zaposlitvi za delovno mesto „direktor sektorja za trženje“, kljub temu pa je tožnik v skladu z določbo 3. odstavka 90. člena ZDR obdržal pravico izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga pred pristojnim sodiščem.
Tožena stranka je tožniku odpovedala individualno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja trženja iz neutemeljenega razloga. Potek štiriletnega mandata, določenega za vodilnega delavca, na delovnem mestu „direktor sektorja za trženje“, ob dejstvu, da je bilo s pogodbo o zaposlitvi sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, ni utemeljen poslovni razlog v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
Kadar se ugotovi, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bilo utemeljenega razloga, delavec pa je sprejel novo pogodbo o zaposlitvi, je zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca oškodovan oz. prikrajšan pri plači, to škodo pa mu je delodajalec dolžan povrniti po splošnih pravilih civilnega prava v skladu s 184. členom ZDR. Skladno z načelom popolne odškodnine po 169. členu OZ sodišče prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve. V takšnem primeru ni nobene pravne podlage za smiselno uporabo 118. člen ZDR, ki določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, kadar nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, in daje delavcu pravico do priznanja delovne dobe in drugih pravic iz delovnega razmerja najdalj do odločitve sodišča prve stopnje ter do ustrezne denarne odškodnine v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 83, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen33a, 33a/2. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – goljufija - pooblastilo predstojnika – izvajanje nadzora javnega uslužbenca – zloraba pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka tožniku očitala, da je zlorabljal pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, ker je dejansko prebival v novem stanovanju in si s tem neupravičeno pridobil protipravno premoženjsko korist. Svojo dokazno oceno je oprlo na izpovedbo priče - sostanovalca, ki je tožnika v celotnem spornem obdobju nekajkrat videl na naslovu novega stanovanja v spremstvu hčerke in partnerice, ko je nosil športno torbo in dopis podjetja, ki potrjuje, da so bile v spornem obdobju na naslovu novega stanovanja prijavljene tri osebe. Navedena dejstva še ne dokazujejo, da je tožnik dejansko stanoval na novem naslovu in dnevno prihajal na delo iz novega stanovanja, zato dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – padec na spolzkih tleh – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odmera višine odškodnine – odbitna franšiza
Zaključek sodišča prve stopnje, da tla, ki so bila spolzka zaradi tega, ker se je iz posod, ki so jih prenašali delavci polivala tekoča hrana, predstavljajo nevarno stvar, je materialnopravno napačen. V tovrstnih primerih se ugotavlja krivdna odgovornost povzročitelja škode.
Posode, v kateri so delavci prenašali hrano (menažke) niso bile vodotesne. Vsak je imel možnost, da počisti za seboj, vendar pa se je včasih zgodilo, da je kaj ostalo na tleh. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka dela ni organizirala tako, da bi bila delavcem zagotovljena potrebna varnost na delovnem mestu v smislu določbe 8. člena ZVZD.
Tožeča stranka je samostojno uveljavljala zahtevek zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko (delodajalca prenosnika in ne delodajalca prevzemnika), pri kateri ji ni prenehalo delovno razmerje, zato je dolžna toženi stranki povrniti nastale stroške po merilu uspeha strank v postopku glede na njen izid (prvi odstavek 154. člena ZPP).
Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.
Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0074429
ZPP člen 227, 227/1, 311, 311/1, 318, 318/1, 318/1-3, 347. 347/1. ZASP člen 130, 146, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 185. OZ člen 190. ZIZ člen 55, 226.
javno priobčevanje fonogramov – zamudna sodba – sklepčnost – mesečno poročanje – zapadlost terjatve – edicijska dolžnost – škoda
Glede na to, da se v prid utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka sklicuje le na zakonski tekst, je očitno, da te podatke tožeča stranka potrebuje izključno zaradi izračuna denarnih zahtevkov proti toženi stranki po prvem odstavku 130. člena ZASP in po 168. členu ZASP. Pravo pa strankam ne daje pravnovarstvenega zahtevka na zbiranje procesnega gradiva.
Zatrjevani stroški so povezani z zbiranjem informacij in gradiva, potrebnega za vložitev tožbe. Ti stroški pa niso škoda.
Tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavanje (že tožnikov tožbeni zahtevek ne vsebuje vseh sestavin, zaradi katerih bi bil primeren za obravnavanje, saj iz njega ne izhaja niti kdo naj plača vtoževano odškodnino in komu), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Po 5. členu ZST-1 je tožnikova taksna obveznost nastala z vložitvijo tožbe, tako da plačilo sodne takse na vprašanje, če je bila tožnikova tožba primerna za obravnavanje, nima odločilnega vpliva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074431
ZPP člen 311, 311/2, 311/3, 318, 318/1, 318/1-3, 347, 347/1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 168, 168/1, 169.
neupravičena obogatitev – javno priobčevanje fonogramov – sklepčnost – zamudna sodba – zapadlost terjatve – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki ne bili neutemeljeni le, če bi bila tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave. Takšnega zahtevka pa ni postavila. Tožba je torej bila v tem delu obremenjena z neodpravljivo nesklepčnostjo iz povsem procesnopravnih razlogov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo iz prvega odstavka 83. člena ZDR je pogoj za (kasnejšo) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve.
Tožnica je pri razporejanju dela delavcev ravnala v skladu z navodili nadrejenih, zato je pisno opozorilo tožnici, da je delavce razporedila na delo v nasprotju s predpisi, neutemeljeno. Za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tako ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 83. člena ZDR.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZDR člen 113, 227, 227/3. ZIN člen 30. ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – zdržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predstavniki delavcev – inšpekcijsko nadzorstvo – obstoj verjetnosti terjatve
Sindikalni zaupnik ali član sveta delavcev, ki ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ne uživa posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR, zato soglasje sindikata oziroma organa, katerega član je, ni potrebno.
V tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi in začasni odredbi, ni razvidno, da bi tožena stranka postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpeljala v nasprotju z določbami ZDR.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnik kot invalid III. kategorije po ZPIZ, ki ni uživalec pravice do nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, te pravice ne more uveljaviti, saj je ZPIZ-1 ne pozna več. Ob izpolnjenih pogojih bi lahko uveljavil le katero od nadomestil po ZPIZ-1.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – višje sodišče – revizijsko sodišče – razlaga pojma
Obnovitveni razlog se lahko nanaša tudi na postopek pred revizijskim sodiščem. Ko govori ZPP v poglavju o obnovi o sodiščih, se namreč ta pojem nanaša na vsa, oziroma na katerokoli sodišče, ko pa ZPP govori o višjem sodišču, pa gre za katerokoli višje sodišče, ki je po svoji hierarhiji sodnega odločanja višje od sodišča prve stopnje (torej tako višje kot vrhovno sodišče).
umik tožbe - razveza zakonske zveze – zapisnik o svetovalnem razgovoru
Umik tožbe je pravilno podan, tudi če je izjava o umiku tožbe vsebovana v zapisniku, ki ga vodi CSD o svetovalnem razgovoru in katerega priloži poročilu, ki ga nato pošlje sodišču.
Prenehanje pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti oziroma uveljavlja odgovornost aktivnih družbenikov.
Poziv pravnim naslednikom pravne osebe, naj prevzamejo pravdo na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
ZPP člen 180, 184, 184/3. OZ člen 421, 421/2, 1038, 1038/2.
sprememba tožbenega zahtevka – dopolnitev tožbe – prenos nakazila – prenos terjatve – ugovori asignata
Tožeča stranka je bila dolžna dopolniti dejansko podlago tožbenega zahtevka, saj bi bila v nasprotnem primeru njena tožba nepopolna. Tožeča stranka je torej le spremenila svoje navedbe (zatrjevala je dejansko podlago iz osnovnega pravnega razmerja po asignacijski pogodbi sklenjeni s toženo stranko), zaradi tega pa tožbeni zahtevek (na isto vsoto denarnega zahtevka), ni bil spremenjen.
Če pride do prenosa nakazila po akceptu nakazanca, to je asignata, preide skupaj s prenosom pooblastila tudi terjatev asignatarja na novega pridobitelja. To pa pomeni, da je treba glede ugovorov asignata (tožene stranke) smiselno uporabiti določila o cesiji. Na tej podlagi je zato treba asignatu priznati tako ugovore, ki jih ima osebno zoper novega pridobitelja, kot tudi ugovore, ki jih je imel nasproti asignatarju.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074424
ZPP člen 311, 311/2, 311/3, 318, 318/1, 318/1-3, 347, 347/1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 168, 168/1, 169.
neupravičena obogatitev – javno priobčevanje fonogramov – sklepčnost – zamudna sodba – zapadlost terjatve – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki ne bili neutemeljeni le, če bi bila tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave. Takšnega zahtevka pa ni postavila. Tožba je torej bila v tem delu obremenjena z neodpravljivo nesklepčnostjo iz povsem procesnopravnih razlogov.