POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061213
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZPP člen 318, 318/1, 318/2.
najemna pogodba – odpoved iz krivdnih razlogov – opomin – seznanitev z opominom – zavrnilna zamudna sodba – domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev – vročanje opomina
Najemnik mora biti z opominom, z vsebino kot jo predpisuje tretji odstavek 103. člena SZ-1, dejansko seznanjen. Ni pomembno, kakšen načina vročanja opomina lastnik izbere, bistveno je le to, da pripelje do dejanske seznanitve najemnika.
Ker vsakršnih vplivov s sosednje nepremičnine ni mogoče izključiti, sosedsko pravo ne šteje za protipravne vsake imisije, ampak imisije do določene mere tolerira. Zaradi gradnje 1,80 m visoke betonske ograje imisije obstajajo (okrnjeno je osončenje in razgled), presoditi pa je treba, ali gre za bistvene ali nebistvene imisije in če gre za bistvene imisije, ali so krajevno običajne.
zavarovanje dokazov – upravičen razlog za zavarovanje dokazov – bolezen priče
Zgolj dejstvo, da gre za onkološkega bolnika, ne utemeljuje bojazni, da se dokaz z zaslišanjem pozneje ne bo mogel izvesti. Iz zdravniških izvidov pa izhaja, da ni znakov za recidiv.
razveljavitev prodajne pogodbe – rok za vložitev izpodbojne tožbe – predkupni upravičenec – sklepčnost tožbenega zahtevka
Ker je že v sami zahtevi na razveljavitev določene pogodbe implicitno vključena okoliščina obstoja takšne (veljavne) pogodbe, ni prav nobene „potrebe“ za predhodno postavitev ugotovitvenega zahtevka, da takšna pogodba obstoji, in sicer ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno sklenjeno pogodbo.
višina odškodnine – vračilo v naravi – upoštevanje odškodnine, dane ob podržavljenju – ob podržavljenju dana kupnina – poprava sodbe
Določbo prvega odstavka 72. člena ZDen je treba razlagati tako, da se ob podržavljenju dana odškodnina, ki presega 30 % vrednosti nepremičnine, upošteva v celoti.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 20a/1, 20a/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
izvršilni naslov – notarski zapis – zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka – dokazovanje zapadlosti – formalna pomanjkljivost predloga za izvršbo
Zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ.
Izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), je formalno (in ne materialnopravno) pomanjkljiv.
ZMZPP člen 90, 90/1, 91. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 16.
tožniška varščina – varščina za pravdne stroške – tuj državljan kot tožnik – meddržavna pogodba – premoženjsko stanje tožnika – izjeme
Po določbi 16. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah zgolj državljanstvo in domicil tožnika res ne zadoščata za določitev varščine, vendar se je toženka v svojem ugovoru sklicevala tudi na tožnikovo slabo premoženjsko stanje.
plača – dodatki – regres za letni dopust – prispevki – plačilo prispevkov – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov
Pristojen davčni organ lahko po uradni dolžnosti zahteva od delodajalca, da odvede od izplačanih plač delavcev predpisane prispevke, tudi na podlagi davčne izvršbe, vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen tega zahtevati v sporu pred delovnim sodiščem. V kolikor delavec uspe v sporu tudi z zahtevkom za odvod prispevkov od bruto plače, se bo lahko delodajalec v davčnem postopku oziroma izvršbi na to skliceval ter iz tega naslova uveljavljal pri davčnem organu manjši dolg.
ZPP člen 356, 362, 362/1. ZZZDR člen 129a, 129a/2.
preživnina za otroka – otroški dodatek – porazdelitev preživninskega bremena – stroški za izobraževanje preživninskega zavezanca – dodelitev drugemu sodniku
Sodišče se mora opredeliti, kateri posamični letni in mesečni izdatki so potrebni za preživljanje otrok in so v skladu s sposobnostjo in (finančno) zmožnostjo preživninskih zavezancev.
Otroški dodatek se upošteva pri preživninskem bremenu zavezancev le v primerih, ko preživninski zavezanci nimajo dovolj lastnih finančnih sredstev za kritje osnovnih preživninskih potreb mld. otrok.
Stroški izobraževanja posameznega preživninskega zavezanca nimajo prednosti pred preživnino, ki jo je dolžan plačevati za otroke.
razmerje med starši in otroki – dolžnost preživljanja – otrokovo lastno delo – pridobljeni dohodki
Plačilo preživnine za otroka ni le zakonska dolžnost roditeljev, gre za moralno dolžnost roditelja, da prispeva k preživljanju otroka toliko finančnih sredstev, kolikor ima finančnih zmožnosti. Iz navedenega razloga tudi ni moč upoštevati dohodkov tožnice, saj bo tožencu kljub plačilu preživnine ostalo na razpolago dovolj finančnih sredstev za lastno preživljanje. V celoti se upoštevajo sredstva otroka pridobljena z lastnim delom v primerih, ko obstaja očitno nesorazmerje med prihodki preživninskega zavezanca in otroka ter bi zaradi visokih dohodkov otroka preživninski zahtevek otroka zasledoval druge cilje, kot pa zagotavljanje sredstev za lastno preživljanje.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ je enako kot kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ tako imenovano splošno kaznivo dejanje (delictum proprium), se pravi, da njegova izvršitev ni odvisna od storilčevega položaja (denimo v gospodarski družbi) ali njegovih lastnosti. Razlika med obema kaznivima dejanjema je le v tem, da je prvo omejeno na gospodarsko dejavnost in da ga je mogoče storiti tudi med izvajanjem posla, medtem ko je drugo neodvisno od vrste dejavnosti, storiti pa ga je mogoče le pred sklenitvijo posla.
zamudna sodba – izpolnitev obveznosti – uveljavljenje izpolnitve obveznosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditev, da je izpolnil vtoževano obveznost še pred izdajo zamudne sodbe, in s tem v zvezi predlagane dokaze, bi moral toženec uveljavljati v odgovoru na tožbo oziroma v postopku pred sodiščem prve stopnje, česar pa ni storil. Toženec v pritožbi teh trditev in dokazov ne more uveljavljati, ker gre za nedovoljen pritožbeni razlog.
ustavitev postopka – izostanek s poravnalnega naroka – pravilno vabljenje – opozorilo na posledice izostanka z naroka
Kljub temu, da sta se pravdni stranki na naroku 28. 3. 2011 odpovedali posebnemu pisnemu vabilu, bi ju moralo prvostopenjsko sodišče posebej opozoriti na posledice morebitnega izostanka s poravnalnega naroka, ki je bil razpisan za dan 6. 4. 2011, česar pa ni storilo, kar pomeni, da nista bili pravilno vabljeni.
izpraznitev in izročitev stanovanja – nezakonito zasedanje stanovanja – imetnik stanovanjske pravice – sklenitev najemne pogodbe – razlog za nesklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe – stanovanje v študentskem domu
Ni mogoče že in zgolj na podlagi ugotovitve, da je tožnica ponudila toženki sklenitev pogodbe v nasprotju z zakonom, zaključiti, da je razlog za nesklenitev najemne pogodbe na strani tožnice.
Toženka je bila kot imetnica stanovanjske pravice tista, ki je bila dolžna po poteku šestmesečnega roka zahtevati sklenitev ustrezne najemne pogodbe, tožnica kot lastnica pa takšne zahteve, če bi bila podana, ne bi smela odkloniti iz neutemeljenih razlogov. Neuveljavitev zahteve za sklenitev najemne pogodbe je tako okoliščina, ki sodi v sfero imetnika stanovanjske pravice, odklonitev sklenitve najemne pogodbe iz neutemeljenih razlogov pa gre v breme lastnika
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je s tožnikom sklepala pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskega rizika poslovanja, ki ni zakonit razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je izjema in je dopuščena le v primerih, ki so sicer določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi. Glede na navedeno in ob dejstvu, da razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, dejansko vsebinsko niso obstajali, je bilo delovno razmerje tožnika po štirih pogodbah za določen čas sklenjeno nezakonito.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smislnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZkolP.
Dneve rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v dneve letnega dopusta, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – kdo je oporočni dedič
Sporno je, kdo je dedič po oporoki in kakšne so bile okoliščine preživljanja. Obstaja dvom v trditve pritožnikov, da so ravno oni skrbeli za zapustnico in v kakšnem obsegu. In ker obstaja spor med dediči, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in dediče z manj verjetno pravico napotilo na pravdo.
V sporu, v katerem delavec od delodajalca vtožuje izplačilo plač, ki so po svoji naravi izražene v bruto znesku (ta pojem zajema tako plačilo prispevkov in davkov na plače ter izplačilo neto zneska), je pristojno odločati delovno sodišče.
Pristojen davčni organ lahko po uradni dolžnosti zahteva od delodajalca, da odvede od izplačanih plač delavcev predpisane prispevke, tudi na podlagi davčne izvršbe, vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen tega zahtevati v sporu pred delovnim sodiščem. V kolikor delavec uspe v sporu tudi z zahtevkom za odvod prispevkov od bruto plače, se bo lahko delodajalec v davčnem postopku oziroma izvršbi na to skliceval ter iz tega naslova uveljavljal pri davčnem organu manjši dolg.
ZASP člen 99, 99/1, 99/4. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 619, 638, 642, 642/3.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pogodba o naročilu avtorskega dela – podjemna pogodba – izpolnitev pogodbe – obveznost plačila – napaka
Naročnik je začel delo uporabljati, zato se šteje, da ga je prevzel, in ne more ugovarjati neizpolnitve podjemnikove obveznosti, hkrati pa je s tem zavezan k plačilu za izvršeno delo.
Ker se pogodbena določba, relevantna za odločitev o zahtevku, v pravdi ni izkazala kot sporna, ni bilo treba posebej ugotavljati skupnega namena pogodbenih strank.
Po uveljavljenem stališču sodne prakse se utemeljenost izravnalnih (obogatitvenih) zahtevkov v zvezi z vlaganji v tujo nepremičnino presoja na podlagi 48. člena SPZ, po katerem je tisti, ki s soglasjem lastnika izboljša stavbo, upravičen zahtevati tisto, za kar je bil ta obogaten, se pravi toliko, kolikor je nepremičnina več vredna.