Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5. ZNB člen 39, 39/1.
ukrep tržnega inšpektorja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odlok - prepoved prodaje - ugotovitvena tožba
Ker specializirana trgovina z otroškim programom kot dejavnost po SKD (2008) ne obstaja, nobena trgovina ne more biti registrirana kot specializirana trgovina z otroškim programom.
Tožnica je na dan inšpekcijskega nadzora nesporno prodajala zgolj otroško obutev, dostop do ponudbe za odrasle pa je bil onemogočen. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) ni izrecno določal, da bi morala prodajalna, ki bi spadala pod izjeme od splošne prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev, še pred uveljavitvijo Odloka prodajati zgolj otroški program oz. v obravnavanem primeru zgolj otroško obutev. V skladu z načelom legalitete je tako ključno stanje na čas veljavnosti Odloka, ne pa siceršnje stanje.
Zgolj dejstvo, da je morala tožnica omejiti svoj nabor izdelkov, ki jih je podajala v določenem obdobju, po presoji sodišča ne kaže na to, da ne gre za specializirano trgovino z otroškim programom. Ključno je, da je tožnica na dan nadzora, torej v času veljavnosti Odloka, prodajala zgolj otroške artikle (ostalo blago, ki se je sicer nahajalo v prodajalni, ni bilo predmet prodaje) in je torej svoje poslovanje v celoti prilagodila zahtevam iz Odloka.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - materialna škoda - ugled - stečaj
Tožnica bi morala za izdajo začasne odredbe zatrjevati in izkazati težko popravljivo škodo, ki bi v primeru izvršitve izpodbijanega akta grozila njej, ne pa njenemu ustanovitelju ali katerikoli z njo povezani družbi.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izdatki za pravne storitve ob upoštevanju ustavnoskladne razlage ZDIJZ ne predstavljajo podatkov iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje osnovne dejavnosti tožnika, zato gre za informacije javnega značaja. Za takšne informacije pa ne bi šlo v primeru, če bi tožnik na primer opravljal storitve pravnega svetovanja kot svojo osnovno dejavnost.
Odvisne družbe tožnika namreč poslujejo po pravu države sedeža, zato uporaba ZDIJZ, ki v skladu z načelom teritorialne veljavnosti predpisov velja na območju Republike Slovenije, pomeni kolizijo domačega in tujega prava. Uporaba ZDIJZ ni izključena, če bi ta zakon predvidel navezne okoliščine, ki odkazujejo na uporabo slovenskega prava. Vendar pa tožena stranka teh okoliščin ni ugotavljala, zaradi česar iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi o tem odločilnem dejstvu
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 16.
varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - izobraževanje - šola - pravica do šolanja - osnovna šola - pogoj PCT
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje mladoletnici tožnici dovoljeno vstopati v šolo in obiskovati pouk brez izpolnjevanja pogoja PCT. Tožeča stranka si torej tudi ob morebitnem uspehu v tem postopku ne bi mogla več izboljšati svojega pravnega položaja.
Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč). Toženka tega, ali je ta pogoj izpolnjen, utemeljeno ni niti ugotavljala, saj vsebinske predpostavke za meritorno obravnavo zadeve niso bile izpolnjene.
izvršba - upravna izvršba - obrazložitev - denarna kazen - izvršba s prisilitvijo - izvršba po drugih osebah - način izvršbe - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ bi moral obrazložiti odločitev o izbranem načinu izvršbe in višini denarne kazni ter obrazloženo zavrniti s tem povezane ugovore zavezanca. Šele tako bi bil možen preizkus načina izvršbe, ali je organ pri njegovi izbiri upošteval za zavezanca najmilejši način. V tem delu gre zato pritrditi tožnikoma, da je podana bistvena kršitev pravil upravnega postoka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZUP člen 290, 290/1, 292, 292/1. ZUreP-3 člen 159, 159/1, 166.
ukrep občinskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - izvršljivost odločbe - komunalna oprema
Pojem „priključitev na javno kanalizacijsko omrežje“, kot izhaja iz izvršilnega naslova, je treba v tem primeru po presoji sodišča razlagati tako, da imata tožnika kot zavezanca dolžnost zagotoviti le izgradnjo ustreznega priključka na komunalno opremo. Za ugotovitev (ne)izvršljivosti odločbe z dne 19. 7. 2017 je torej pomembno ugotoviti, ali se lahko tožnika priključita na javno kanalizacijsko omrežje le na podlagi izgradnje posameznega priključka, ali pa morata dejansko opraviti posege, ki predstavljajo komunalno opremo, katero pa mora na podlagi zakona, zagotoviti toženka.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 113. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - interventni ukrepi - povračilo stroškov - osnovni kapital - pravo EU - mikro družba
Sodišče zavrača tožnikove očitke o zmotno uporabljenem materialnem pravu, ker davčni organ ni upošteval točke 3.12 oziroma podtočke 87.f Začasnega okvirja, saj določila Začasnega okvirja niso zavezujoča, niti jih zakonodajalec (v zvezi z odstopanjem za mikro in mala podjetja v težavah) ni prenesel v določila ZIUOPDVE. Zavezujočo naravo mu ne daje niti 113. člen ZIUOPDVE.
telekomunikacije - nadzor - namen trženja - soglasje naročnika
Besedilo tretjega odstavka 158. člena ZEKom-1 izrecno vsebuje zgolj zahtevo po soglasju naročnika ali uporabnika, pri čemer pa iz besedila ne izhaja, da bi moralo biti to soglasje predhodno oz. vnaprejšnje.
Iz tretjega odstavka 158. člena ZEKom-1 tako ne izhaja zahteva po tem, da je pri izvajanju osebnih trženjskih klicev potrebno predhodno soglasje naročnika oz. uporabnika, tj. soglasje, ki bi ga moral klicatelj pridobiti še pred izvedbo samega klica. Takšno zahtevo bi glede na Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah - 2002/58/ES nacionalna zakonodaja sicer lahko vsebovala, a je po presoji sodišča ne.
ZLD-1 člen 10, 10/3, 39, 39/2. ZUP člen 42, 42/1, 129, 129/1, 129/1-2.
koncesije - lekarniška dejavnost - podružnica - dovoljenje za poslovanje - stvarna legitimacija - sposobnost biti stranka
V konkretnem primeru niso podani razlogi za zavrženje vloge iz 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj tožeča stranka uveljavlja svojo pravico ali pravno korist, ker ima pravico vložiti vlogo za verifikacijo lekarniške podružnice, če meni, da so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Prav tako je po ZUP tožeča stranka lahko stranka v postopku, saj je skladno s prvim odstavkom 42. člena ZUP stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Tožena stranka bi tako morala vlogo tožeče stranke obravnavati po vsebini. Tožnica lahko vloži vlogo za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju druge občine, ki pa bi jo moral prvostopenjski organ sprejet v vsebinsko presojo ter se do nje vsebinsko opredeli in presoditi ali tožnica izpolnjuje zakonske pogoje za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice.
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prenehanje veljavnosti - izpodbojna tožba - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - pravni interes
V odmernem postopku je že bila izdana odmerna odločba, kakor tudi sklep o izvršbi med drugim tudi v zvezi z davčno obveznostjo, odmerjeno s predhodno navedeno odmerno odločbo, katere plačilo davčne obveznosti je bilo zavarovano z izpodbijanim sklepom. Začasen sklep o zavarovanju davčne obveznosti je s tem prenehal veljati. S prenehanjem veljavnosti sklepa pa prenehajo tudi njegovi pravni učinki na strankin pravni položaj, saj neveljaven sklep ne posega več v pravice oziroma pravne koristi davčnega zavezanca. Glede na predhodno navedeno si tožnik svojega pravnega položaja v upravnem sporu z izpodbojno tožbo, v kateri predlaga odpravo upravnega akta, ne more več izboljšati. Odprava upravnega akta namreč pomeni vzpostavitev stanja, kot je bilo pred izdajo upravnega akta in možnost ponovitve upravnega postopka oziroma ponovnega odločanja pred pristojnim organom, kar pa pri začasnem sklepu o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ni več mogoče.
informacije javnega značaja - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je na podlagi vpogleda podatkov sodnega vpisnika tožb ugotovilo, da je bilo v upravnem sporu št. I U 1128/2018 že pravnomočno odločeno. Tedaj je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo odločbo AKOS, sedaj tožnika, ter mu zadevo vrnilo v ponoven postopek, kar posledično istočasno pomeni tudi, da si tožnik v konkretnem primeru svojega pravnega položaja tudi ob morebitni ugoditvi njegovi tožbi v ničemer ne more več izboljšati.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - deklaracija za proizvodno napravo - podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - preuranjena odločitev
Glede predmetne zadeve je sodišče ugotovilo, da je bilo tožbi tožeče stranke v zadevi II U 523/2019 ugodeno in torej odločitev o podaljšanju deklaracije za predmetno proizvodno napravo še ni pravnomočna. Glede na to, da ta odločitev ni pravnomočna, pa je preuranjena tudi v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev o tem, da je odločba o dodeljeni podpori za električno energijo v predmetni proizvodni napravi nehala veljati.
davčna izvršba - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Na podlagi drugega odstavka 157. člena ZDavP-2 se pritožbo zoper sklep o izvršbi vloži v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Zakonski rok za vložitev pritožbe iz drugega odstavka 157. člena ZDavP-2 je materialen rok, prekoračitev tega roka pa ima za stranko posledico prekluzijo, torej izgubo pravice do vložitve pritožbe. V konkretnem primeru je tožnik sklep o izvršbi z dne 10. 10. 2019, zoper katerega je vložil pritožbo, prejel s fikcijo vročitve 29. 10. 2019. Pritožbeni rok 8 dni je začel teči naslednji dan po vročitvi, torej 30. 10. 2019 in se je iztekel 6. 11. 2019. Tožnik pa je vložil pritožbo po pošti vložil 11. 11. 2019, kar pa je tudi po presoji sodišča prepozno.
Ker je ukrep 3. 1. 2023 prenehal veljati, si tožnik z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, za katerega je bil pridržan, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe. V primeru, če bi toženka ukrep podaljšala, bi morala izdat nov upravni akt, zoper katerega bi bilo dovoljeno samostojno pravno varstvo.
razlastitev nepremičnine - pogoji za razlastitev - javna korist - načelo sorazmernosti
V obravnavanem primeru je upravni organ opravil zgolj preizkus podanosti javne koristi v abstraktnem pogledu, zato je napačno uporabil materialni zakon. Izostala je ugotovitev dejanskega stanja glede konkretne javne koristi. Da so uresničeni postulati o nujnosti in potrebnosti uresničitve razlastitvenega namena v obravnavanem primeru, kot je gradnja objektov za izvedbo strateške investicije, je potrebno v konkretnem primeru tudi ugotoviti, ali je predviden namen strateške investicije na tožnikovi nepremičnini nujno potreben ter ugotoviti sorazmernost med pomenom razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - dejstva in dokazi
Tožnik ni navajal okoliščin, ki bi lahko bile razlog za priznanje mednarodne zaščite. Ni izkazal, da bi imel utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju oziroma da bi bil ob vrnitvi tja soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo kot jo določa 28. člen ZMZ-1.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - očitno neutemeljena prošnja - istovetnost - ekonomski razlog - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Tožnikov se pri utemeljitvi svoje prošnje za mednarodno zaščito sklicuje deloma tudi na slabo ekonomsko situacijo ter posledično hipotetično slabše pogoje za življenje.Iz vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
Tožnik je tudi samovoljno uničil svoj potni list in osebno izkaznico, ne da bi ju fotografiral oziroma shranil njune fotografije.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - varna izvorna država
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Ni sporno, da je toženka tožnika seznanila s tem, da je država, iz katere prihaja, varna izvorna država. S tem pa mu je bilo po presoji sodišča omogočeno, da izkaže tehtne razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito, zanj ne bi bila varna izvorna država. Te svoje procesne dolžnosti tožnik ni izpolnil.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - družinski spor
Zaradi besednega spora z očetom zaradi stanovanja, ki mu ga oče ni želel prepustiti, tožnik ne izpolnjuje pogojev za podelitev statusa begunca niti subsidiarne zaščite, saj gre za njegovo zasebno družinsko zadevo, ne pa za preganjanje zaradi katerega izmed razlogov po Ženevski konvenciji oziroma ZMZ-1. Premoženje ni značilnost, ki bi bila nesprejemljiva in takšna, da bi lahko opredeljevala posebno družbeno skupino v smislu Ženevske konvencije oziroma ZMZ-1, poleg tega skupina, ki bi jo opredeljevalo zgolj premoženje ni toliko določljiva, da bi ustrezala kriteriju »posebne družbene« skupine.
Morebitno zmanjšanje ekonomskih pravic zaradi slabše ekonomske razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi) pravicami, ki jih uživa v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite niti po presoji Vrhovnega sodišča RS.