Začetek teka objektivnega zastaralnega roka se navezuje na čas nastanka škode. Ta ne sovpada nujno z nastankom škodnega dogodka. Tedaj je le vzpostavljeno odškodninsko razmerje, od njegovih učinkov pa je odvisno, ali bo oškodovancu sploh nastala pravno priznana škoda, in nadalje, ali mu gre povračilo škode in v kakšni obliki. Pravno priznana nepremoženjska škoda ni že v tem, da je oškodovanec poškodovan, pač pa šele v tem, da do določene stopnje in določen čas trpi telesne bolečine ali duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (tudi skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali pravice osebnosti ali smrti bližnjega) ali strah. Če je škoda, ki oškodovancu nastane pozneje, predvidljiva že pred njenim nastankom, pa lahko ne glede na tek objektivnega roka prične teči subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve. Ta po ustaljeni sodni praksi začne teči, ko se je oškodovančevo stanje stabiliziralo in se je končalo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, čeprav še niso bili izvedeni vsi posamezni ukrepi, ko torej oškodovanec ob zadostni stopnji skrbnosti razpolaga z vsemi podatki, da lahko določi višino tožbenega zahtevka. Povračilo bodoče škode, če in ko ta postane predvidljiva, oškodovanec mora zahtevati, saj bo sicer izpostavljen možnosti zastaranja njegove terjatve.

Sodišče druge stopnje ima prav, da je bila z objavljeno primerjavo fotografij družin presežena primerjava metod politične propagande, ki jo po oceni novinarjev uporablja tožnik in njegova stranka S. in ki jo je uporabljal tudi Goebbels in nemška nacistična stranka, na kar res opozarja tekst nad fotografijama.

Dve fotografiji družin enakega formata in enake kompozicije, postavljeni druga ob drugi, prerasteta v večplastno primerjavo tožnikove družine z družino nacističnega zločinca in v tem smislu zaživita kot samostojna celota. Slika družine Goebbels pri bralcu ne vzpodbudi le razmišljanja o brezpogojni vdanosti zakoncev nacističnim idejam, Goebbelsovem položaju ministra za propagando, ki ga je imel v Nacistični stranki in njegovim idejam o politični propagandi. Vzpodbudi tudi razmišljanje o grozljivem nasprotju med družinsko idilo, ki jo prikazuje objavljena fotografija družine Goebbels in krutimi zgodovinskimi podrobnostmi o umoru njunih šestih otrok, ki naj bi jim po predhodni omamljenosti z morfijem Martha Goebbels v usta namestila ampule cianida, vse seveda ob vedenju in strinjanju moža. Prav ta strašljiva zgodovinska dejstva iz preteklosti družine Goebbels so tista pomembna okoliščina, ki opravljeno primerjavo kljub temu, da je tožnik politik in da naj bi bil namen objave kritika njegovih metod politične propagande, postavijo v povsem drugačen kontekst.