Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje ali je mogoče posest izvajati prek vode, ki je javno dobro, revizijsko sodišče odgovarja nikalno.
Odločitev sodišč nižjih stopenj, da v nobenem primeru ni podana pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja, je materialno pravno napačna.
Višje sodišče bi dejansko stanje lahko dopolnjevalo (ob upoštevanju varovalke iz 355. člena ZPP) le na podlagi pritožbene obravnave, nikakor pa ne na seji senata, kot je to storilo v konkretnem primeru, zato so utemeljeni revizijski očitki o kršitvi določb pravdnega postopka v zvezi z nedopustnim kabinetnim ugotavljanjem dejanskega stanja (prva in peta alineja 385. člena ZPP in drugi ter tretji odstavek 347. člena ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Vrhovno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da je bilo po določbi 50. člena ZSR mogoče zahtevati izselitev nezakonito vseljene osebe bodisi v upravnem postopku bodisi s tožbo v roku dveh let od vselitve, da pa je po preteku tega roka nezakonito vseljena oseba pridobila stanovanjsko pravico oziroma je uživala stanovanjsko varstvo, enako tistemu, ki ga je užival imetnik stanovanjske pravice.
Zaključilo torej je, da so bili razlogi za neobstoj najemne pogodbe na strani tožencev. Tega ni z ničemer obrazložilo. Zagotavljanje uvida v razloge za odločitev sodišča predstavlja pravica do obrazložene sodne odločbe kot samostojne razsežnosti pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave. Sodišče je dolžno na jasen, razumljiv in pravno razčlenjen način utemeljiti svojo odločitev, ki jo je mogoče objektivno preizkusiti.