Tudi če nakazilo ni bilo izvršeno do začetka stečajnega postopka oziroma je do izvršitve nakazila (poplačila) prišlo zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka oziroma na podlagi zakonskih določb o pobotu iz 261. člena ZFPPIPP, je mogoče zahtevati razveljavitev učinkov sprejema pooblastila za nakazilo.
J. K. kot pooblaščenec toženke je odobril in pisno potrdil račune za dodatno opremo. Tako se izkaže, da so bila dodatna dela naročena v okviru izvajanja (glavne) pogodbe. Obrazloženo utemeljuje teorijo o realizaciji v zvezi z oblikovno pomanjkljivimi naknadnimi dopolnitvami Pogodbe, saj sta stranki spora osnovno pogodbo sklenili prav zaradi funkcionalne rabe operacijskih miz. Pravilna materialnopravna podlaga tožbenega zahtevka je zato pogodbena in ne kondikcijska, kot sta to materialnopravno zmotno presodili sodišči prve in druge stopnje, kar pa ne vpliva na odgovor na dopuščeno vprašanje, ki je pozitiven, saj je bila toženka v pogodbenem odnosu s tožnico, pri čemer za odločitev v tem sporu ni bistveno, kdo je bil končni uporabnik operacijske opreme.
Če bi bil namen sedme alineje 18. člena ZLD res v izključitvi možnosti „nekrivdne“ odpovedi koncesije s strani koncendenta, bi bilo namreč razumno pričakovati, da bo navedeno, da naj določita „koncesionarjev“ rok za odpoved koncesije. Prav določitev odpovednega roka zaradi podelitve koncesije za nedoločen čas pa jasno izhaja tako iz Odločbe kot tudi iz Koncesijske pogodbe. Zato se ni mogoče strinjati z razlago, da bi ZLD izvzel možnost „nekrivdne“ odpovedi koncesije s strani koncendenta (zaradi prenehanja koncesijske pogodbe), saj je ravno odpoved tipična oblika prenehanja trajnega pogodbenega razmerja. Sporni 18. člena ZLD je zato treba razumeti v kontekstu 16. člena ZLD, ki oba skupaj ne izključujeta možnosti razlage, da koncendent lahko odvzame koncesijo tudi zaradi prenehanja koncesijske pogodbe. Ta namreč lahko preneha bodisi zaradi izteka roka trajanja kot tudi zaradi enostranske odpovedi, če je sklenjena za nedoločen čas.