Tožnica ima pravico do zahtevanega plačila pogodbene kazni, dogovorjenega za primer neizpolnitve obveznosti iz predpogodbe, le, (1) če je bila veljavno dogovorjena njena pravica zahtevati sklenitev glavne pogodbe in (2) če je ta prenehala, ker je v posledici toženčeve kršitve predpogodbe zahtevala plačilo pogodbene kazni (in s tem uresničila svoje odstopno upravičenje). Če pogodbeno razmerje iz kakšnega drugega razloga ne velja oziroma razpade (npr. zaradi poteka časa), pogodbena kazen odpade.
Zavarovanec ni ravnal dovolj skrbno, ker tožnika pred košnjo ni obvestil o tem, da je v travi pepel. Nižji sodišči sicer nista posebej ugotavljali ali je zavarovanec vedel za nevarnost zdrsa na pepelu, vendar je treba upoštevati, da gre pri tem za dejstvo, ki spada v trditveno in dokazno sfero toženke. Ta pa v zvezi s tem dejstvom ni postavila relevantnih trditev.
Upoštevaje, da sodišče prve stopnje niti v sodbi ni navedlo razlogov za zavrnitev dokaznega predloga, je logično, da tožena stranka s pritožbeno grajo procesne kršitve ni mogla biti prepozna.
Nesubstanciranost dokaznega predloga pomeni upravičen razlog za njegovo zavrnitev. Ker je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazni predlog tožene stranke ostal nesubstanciran, je odločitev sodišča prve stopnje, da dokaza s ponovnim zaslišanjem direktorja tožene stranke ne izvede, pravilna.