Iz obvestila o pričetku uporabe Uredbe o evropskem plačilnem nalogu izhaja, da bodo v Sloveniji za izdajo evropskih plačilnih nalogov pristojna okrajna sodišča. Iz besedila tega obvestila izhaja, da je takšna ureditev šele predvidena. Dokler pa ni tudi uzakonjena, je sodišče pri presojanju vprašanja svoje stvarne pristojnosti vezano na uporabo veljavnih postopkovnih določb nacionalnega prava.
ugodilna zamudna sodba – vračunanje darila v dedni delež – vračunanje dolga – sklepčnost tožbe – obličnost darilne pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
1. Pogoji za izdajo ugodilne zamudne sodbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za vračunanje dolga v toženkin zakoniti dedni delež, niso bili podani saj se po ZD v dedni delež zakonitega dediča vračunajo le darila dana s strani zapustnika (46. člen ZD), ne pa tudi dolgovi.
2. OZ v 2. odstavku 538. čl. v primeru neobličnosti darilne pogodbe zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne dovoljuje. Takšnega zahtevka ne utemeljujejo niti trditve o pridobitvi lastninske pravice na podlagi 32. člena ZD, saj pri slednji ne gre za njeno poslovno pridobitev.
odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - izgubljeni dobiček - navidezna pogodba
Pogodba o poslovnem sodelovanju ima takšno vsebino, da je ne bi sklenil noben resen subjekt na trgu. Realizacija pogodbe bi za eno izmed strank pogodbe z veliko verjetnostjo pomenila uvedbo stečaja. Tudi pogodbena cena je povsem nerealna, nerealna je možnost odstopa od pogodbe. Vse navedene okoliščine dokazujejo, da je pogodba o poslovnem sodelovanju navidezna pogodba, sklenjena le za potrebe pridobitve odškodnine zaradi izgubljenega dobička. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi izgubljenega dobička ni utemeljen, saj iz navidezne pogodbe, ki med pogodbenima strankama nima pravnega učinka, nastanka dobička niti ni mogoče pričakovati.
ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6, 99/1-7. ZJRM člen 11, 11/1, 11/2.
oprostilna sodba - kazenski postopek - disciplinski postopek - disciplinska odgovornost
Za presojo zakonitosti sklepa o disciplinski odgovornosti ni bistvena ugotovitev, da tožnik z očitanim ravnanjem ni storil prekrška ali kaznivega dejanja, saj sta disciplinski in kazenski postopek ločena. Iz tega razloga oprostilna odločba ne more vplivati na odločitev delodajalca, da ima očitano ravnanje znake kaznivega dejanja in da je podana disciplinska odgovornost delavca.
odškodnina – poškodba pri delu – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost
Stroj, na katerem je tožnik opravljal delo, sam po sebi ni bil nevaren, vendar pa je že ob najmanjšem aktiviranju pedala prišlo do hitrega obrata bobna (in je tožnik zaradi nepričakovanega pomika pladnja z obema rokama refleksno segel navzgor ter z desnico udaril ob valj likalne naprave), kar je pomenilo večjo in resno potencialno nevarnost, to je nevarnost, ki je kljub zadostni skrbnosti ni bilo mogoče imeti pod kontrolo oziroma ki je še tako skrben nadzor in natančna pravila za delo ne bi mogli preprečiti. Iz tega razloga za škodo, ki jo je tožnik utrpel, objektivno odgovarja tožena stranka.
URS člen 23, 26, 26/1, 23, 26, 26/1. ZPP člen 7, 7/1, 7, 7/1. OZ člen 179, 179. ZVPSBNO člen 25. EKČP člen 6.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - predpostavke odškodninske obveznosti
Za sporno razmerje ni mogoče uporabiti določb Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), saj za to niso izpolnjeni pogoji iz 25. člena ZVPSBNO. Podlago odškodninske odgovornosti toženke je zato treba iskati v prvem odstavku 26. člena Ustave RS (URS), odškodninska odgovornost toženke pa se presoja po splošnih pravilih civilnopravne odškodninske odgovornosti, določenih v Obligacijskem zakoniku - OZ. Tožnik v postopku obstoja pravnopriznane škode, kot ene od obveznih predpostavk odškodninskega delikta ni dokazal, niti s konkretnimi navedbami ni zatrjeval, v čem bi se naj kazalo njegovo duševno trpljenje (npr. stiska zaradi negotovosti ali mu bo odškodnina v pravdnih zadevah, sprva Temeljnega sodišča - Enote in kasneje Okrajnega sodišča, opr. št. P in P, združeno obravnavani pod opr. št. P, sploh priznana.
odškodnina - nesreča pri delu - nevarna žival - domača žival - krivdna odgovornost
V določenih okoliščinah je lahko nevarna tudi domača žival, in sicer če so njene lastnosti takšne, da običajno nadzorstvo ne zadostuje za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja. V konkretnem primeru takšne lastnosti niso bile ugotovljene (škodo je povzročil službeni pes, ki se je med motivacijskim treningom zaradi spolzkega terena zaletel v tožnika), tako da je lahko podana le krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik utrpel (če se ugotovi, da ni bilo poskrbljeno za potrebno nadzorstvo službenega psa).
ZPP člen 5, 443, 450, 450/1, 451, 452, 453. ZPP-D člen 130, 130/1.
spor majhne vrednosti – prekluzija – navajanje dejstev in predlaganje dokazov – nadaljevanje postopka po ZPP-D
Pravdni stranki sta prejeli vsa potrebna opozorila o omejenih možnostih podajanja navedb in dokaznih predlogov v sporu majhne vrednosti v postopku, ki se je pričel pred uveljavitvijo ZPP-D. Možnost enega odgovora na nasprotnikove trditve sta izčrpali že do prve glavne obravnave. Z uveljavitvijo novele ZPP-D se relevantna pravna določila iz členov 450 do 453 ZPP niso spremenila. Zato nista bili v slabšem položaju, kot če bi bila tožba vložena že po novem zakonu.
Ker ne gre za procesni položaj iz 5. odstavka 130. člena ZPP-D, po katerem je sodišče dolžno opozoriti stranke na procesne značilnosti spora majhne vrednosti, če se je v takega spor spremenil zaradi spremenjene mejne vrednosti spora, novo opozorilo in rok za podajo novih pripravljalnih vlog za odgovor na trditve nasprotnih strank ni bilo potrebno.
ZNP člen 70, 71, 74, 75, 76. URS člen 15, 15/3, 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji – postopek v primeru pridržanja osebe – hitrost postopka
Postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah je zaradi občutljivosti (posega v osebnostne pravice pridržanega) hiter. Načelo nujnosti in hitrosti postopka zavezuje vse, ki v njem sodelujejo.
pogodbena kazen - sklenitev naročniškega razmerja - predčasna odpoved naročniškega razmerja - spor majhne vrednosti
Tožeča stranka je na podlagi dejanskih ugotovitev in na podlagi pravnih pravil upravičena do pogodbene kazni, ker ni izpolnila svoje obveznosti iz naslova prodajne pogodbe - predčasno je odstopila od naročniške pogodbe.
ZP-1 člen 67, 67/1, 90, 90/1. ZKP člen 241, 241/1.
zaslišanje priče – smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku
Res je, da ima obdolženec pravico zasliševati oziroma zahtevati zaslišanje obremenilne priče v njegovi navzočnosti, vendar kršitev te pravice po presoji višjega sodišča ni vplivala na pravilno odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani prekrškovni zadevi. Obdolženi ni bil prikrajšan za možnost, da se o izpovedi navedene priče izreče, iz razlogov sodbe pa je razvidno, da se obsodilna sodba ne opira v odločilni meri na izjavo navedene priče, pač pa predvsem na ugotovitve policistov ob ogledu kraja prometne nesreče (razvidne iz zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče in skice prometne nesreče) in izvedensko mnenje, ki ga je izdelal izvedenec za raziskavo prometnih nezgod.
dejansko stanje – dokazna ocena – telesna poškodba – smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika
Ni utemeljena pritožbena navedba glede teže telesne poškodbe. Kaj je lahka telesna poškodba je treba presojati ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 133. čl. KZ, ki je veljal v času storitve prekrška. Ta določa, da gre za lahko telesno poškodbo v primeru, ko storilec koga tako telesno poškoduje, da je bil zaradi tega začasno okvarjen ali oslabljen kakšen del njegovega telesa ali njegov organ, ali je oškodovančeva zmožnost za delo začasno zmanjšana, ali je prizadeta njegova zunanjost, ali je začasno okvarjeno njegovo zdravje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja Inštituta za sodno medicino, ki ga je izdelal izvedenec, pravilno zaključilo, da je obdolženčev sopotnik v prometni nesreči utrpel lahko telesno poškodbo.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke - seštevek
Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Preverja se zgolj, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejstva, ki so pomembna za odločitev o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (pravnomočnost odločb, s katerimi je bilo storilcu izrečeno predpisano število kazenskih točk v času treh let in morebitno zastaranje izreka sankcije).
Pritožnica si določbe ZP-1 o zastaranju pregona, navedene v 42. čl. napačno razlaga. Res je sicer, da četrti odstavek 42. čl. ZP-1 določa, da se pretrga zastaranje, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok enako hud ali hujši istovrstni prekršek. Vendar pa je navedena določba le ena od okoliščin, ki pretrgajo zastaranje pregona v okviru izteka absolutnega roka za zastaranje pregona. Postopek o prekršku namreč ni več dopusten, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku. To pa je v obravnavani zadevi štiri leta. Glede na to, da je nastopilo absolutno zastaranje pregona dne 07.04.2009 (takrat so potekla štiri leta, ko naj bi bil prekršek storjen), postopek za obravnavani prekršek zoper obdolženega ni več dopusten.
Potrdilo, ki ga je obdolženka naknadno dostavila sodišču, ne vsebuje opravičila za izostanek na zaslišanju, o čemer se je sodišče prepričalo tudi pri zdravnici v zdravstvenem domu. Sicer pa zagovornik v pritožbi tudi ni navedel, v čem bi obdolženkino zaslišanje lahko prispevalo k drugačni odločitvi sodišča. Res je, da je pravica obdolženca, da se zagovarja, pravica, ki mu jo daje tako ZP-1 (90. čl.) kot tudi Ustava (29. čl.), vendar uresničenje pravice do zagovora predpostavlja tudi aktivno ravnanje obdolženca, to je, da se odzove vabilu sodišča. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je razvidno, da je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca ter da se je obdolženka z ugotovljenim rezultatom strinjala in je takšen zapisnik brez pripomb podpisala, tudi po presoji višjega sodišča neposredno ustno zaslišanje obdolženke ni bilo nujno in je bila zato odločitev sodišča, da izda sodbo brez njenega zaslišanja, o čemer je bila obdolženka z vabilom na zaslišanje tudi opozorjena, pravilna.
odgovornost za prekršek – malomarnost – smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika
Kazenski zakonik (KZ-1) v tretjem odstavku 26. čl. določa, da kaznivo dejanje ni storjeno iz malomarnosti, če storilec kljub potrebni pazljivosti povzroči prepovedano posledico, ki je ni bilo mogoče pričakovati in tudi ne predvideti njenega odvračanja. Obdolženec pa ni ravnal s potrebno skrbnostjo, s katero bi po okoliščinah in osebnih lastnostih moral in mogel ravnati. Obdolženec v pritožbi, enako kot tudi v zagovoru, trdi, da zaradi močne sončne svetlobe ni mogel videti kolesarja, vendar ga takšna okoliščina tudi po mnenju višjega sodišča ne razbremeni odgovornosti. Prisotnost kolesarjev na tisti cesti ne predstavlja okoliščine, ki je ni bilo mogoče pričakovati.
dejansko stanje – ustavitev postopka o prekršku – razumen dvom – cestni promet
1. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne presoje dokazov prezgodaj zaključilo, da je obdolžencu z zadostno stopnjo gotovosti dokazano, da je storil očitani prekršek in da je zanj tudi odgovoren.
2. Kot je zapisalo Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-295/05, se obdolženec razbremeni že tedaj, ko z ustrezno stopnjo verjetnosti (ki je nižja od tiste, ki se izraža v razumnem prepričanju sodišča o obstoju nekega dejstva), izkaže, da ni storilec prekrška. Policisti obdolženca niso izsledili med vožnjo, pač pa so ga izsledili, ko je spal za volanom vozila, ustavljenega ob cesti. Ugotovitev prekrška torej ne temelji na osebni zaznavi policistov. Glede na zagovor obdolženca ter izpoved priče I.Š. ter oškodovanca D.Č., pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazano z gotovostjo, ki je potrebna za zanesljiv zaključek, da je obdolženi pod vplivom alkohola vozil osebni avtomobil po pasu za parkiranje na stari cesti v naselju v bližini avtokampa, pač pa je nasprotno, izkazan razumen dvom glede domnevnega dejstva, to je, da je obdolženi pred ustavitvijo na kraju, kjer so ga policisti izsledili, osebni avtomobil v cestnem prometu tudi vozil. Glede na to, da je takšen dvom izkazan, je višje sodišče na podlagi 5. tč. prvega odstavka 136. čl. ZP-1 postopek zoper obdolženega zaradi očitanega prekrška ustavilo, ker ni dokazano, da ga je obdolženec storil.