Pri dedovanju denacionaliziranega premoženja po ZDKG je odločilno, da gre za zemljišča, ki so pred nacionalizacijo pripadala kmetijsko gospodarski enoti, ki je sedaj zaščitena kmetija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0057975
ZPP člen 22, 22/1. ZUKZ člen 19, 20. ZOR člen 320, 320/1.
nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - uporaba slovenskega prava – kreditna pogodba – iskovina - kraj izpolnitve – načelo monetarnega nominalizma – čista denarna terjatev – tuja valuta – prinosnina
Zmoten je izračun vtoževanega zneska na podlagi pretvorbe tolarske protivrednosti v tuji valuti postavljenega zahtevka v evre na dan vložitve tožbe. S tem je kršeno načelo monetarnega nominalizma, saj je terjatev tožeče stranke nastala v avstrijskih šilingih in, ker gre za čisto denarno terjatev, je ta po določbi 1. odstavka 320. člena ZOR, kakor tudi po 2. odstavku 905. paragrafa ODZ prinosnina. Plačati jo je treba na sedežu tožeče stranke, plačila v tuji valuti v tujini pa domači monetarni predpisi ne prepovedujejo. Sodišče prve stopnje bi moralo zato spremembo tožbenega zahtevka tožeče stranke sprejeti kot pravilno in dopustiti valutno pretvorbo vtoževane terjatve po menjalnem razmerju 1 EUR = 13,7603 ATS, obrestni del zahtevka pa ustrezno spremeniti tako, da obresti tečejo od ustreznih zneskov glede na datum avstrijskega prevzema skupne evropske valute.
odškodnina - nesreča pri delu - nevarna žival - domača žival - krivdna odgovornost
V določenih okoliščinah je lahko nevarna tudi domača žival, in sicer če so njene lastnosti takšne, da običajno nadzorstvo ne zadostuje za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja. V konkretnem primeru takšne lastnosti niso bile ugotovljene (škodo je povzročil službeni pes, ki se je med motivacijskim treningom zaradi spolzkega terena zaletel v tožnika), tako da je lahko podana le krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik utrpel (če se ugotovi, da ni bilo poskrbljeno za potrebno nadzorstvo službenega psa).
odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - izgubljeni dobiček - navidezna pogodba
Pogodba o poslovnem sodelovanju ima takšno vsebino, da je ne bi sklenil noben resen subjekt na trgu. Realizacija pogodbe bi za eno izmed strank pogodbe z veliko verjetnostjo pomenila uvedbo stečaja. Tudi pogodbena cena je povsem nerealna, nerealna je možnost odstopa od pogodbe. Vse navedene okoliščine dokazujejo, da je pogodba o poslovnem sodelovanju navidezna pogodba, sklenjena le za potrebe pridobitve odškodnine zaradi izgubljenega dobička. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi izgubljenega dobička ni utemeljen, saj iz navidezne pogodbe, ki med pogodbenima strankama nima pravnega učinka, nastanka dobička niti ni mogoče pričakovati.
ugodilna zamudna sodba – vračunanje darila v dedni delež – vračunanje dolga – sklepčnost tožbe – obličnost darilne pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
1. Pogoji za izdajo ugodilne zamudne sodbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za vračunanje dolga v toženkin zakoniti dedni delež, niso bili podani saj se po ZD v dedni delež zakonitega dediča vračunajo le darila dana s strani zapustnika (46. člen ZD), ne pa tudi dolgovi.
2. OZ v 2. odstavku 538. čl. v primeru neobličnosti darilne pogodbe zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne dovoljuje. Takšnega zahtevka ne utemeljujejo niti trditve o pridobitvi lastninske pravice na podlagi 32. člena ZD, saj pri slednji ne gre za njeno poslovno pridobitev.
Iz obvestila o pričetku uporabe Uredbe o evropskem plačilnem nalogu izhaja, da bodo v Sloveniji za izdajo evropskih plačilnih nalogov pristojna okrajna sodišča. Iz besedila tega obvestila izhaja, da je takšna ureditev šele predvidena. Dokler pa ni tudi uzakonjena, je sodišče pri presojanju vprašanja svoje stvarne pristojnosti vezano na uporabo veljavnih postopkovnih določb nacionalnega prava.
odškodnina – poškodba pri delu – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost
Stroj, na katerem je tožnik opravljal delo, sam po sebi ni bil nevaren, vendar pa je že ob najmanjšem aktiviranju pedala prišlo do hitrega obrata bobna (in je tožnik zaradi nepričakovanega pomika pladnja z obema rokama refleksno segel navzgor ter z desnico udaril ob valj likalne naprave), kar je pomenilo večjo in resno potencialno nevarnost, to je nevarnost, ki je kljub zadostni skrbnosti ni bilo mogoče imeti pod kontrolo oziroma ki je še tako skrben nadzor in natančna pravila za delo ne bi mogli preprečiti. Iz tega razloga za škodo, ki jo je tožnik utrpel, objektivno odgovarja tožena stranka.
ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6, 99/1-7. ZJRM člen 11, 11/1, 11/2.
oprostilna sodba - kazenski postopek - disciplinski postopek - disciplinska odgovornost
Za presojo zakonitosti sklepa o disciplinski odgovornosti ni bistvena ugotovitev, da tožnik z očitanim ravnanjem ni storil prekrška ali kaznivega dejanja, saj sta disciplinski in kazenski postopek ločena. Iz tega razloga oprostilna odločba ne more vplivati na odločitev delodajalca, da ima očitano ravnanje znake kaznivega dejanja in da je podana disciplinska odgovornost delavca.
URS člen 23, 26, 26/1, 23, 26, 26/1. ZPP člen 7, 7/1, 7, 7/1. OZ člen 179, 179. ZVPSBNO člen 25. EKČP člen 6.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - predpostavke odškodninske obveznosti
Za sporno razmerje ni mogoče uporabiti določb Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), saj za to niso izpolnjeni pogoji iz 25. člena ZVPSBNO. Podlago odškodninske odgovornosti toženke je zato treba iskati v prvem odstavku 26. člena Ustave RS (URS), odškodninska odgovornost toženke pa se presoja po splošnih pravilih civilnopravne odškodninske odgovornosti, določenih v Obligacijskem zakoniku - OZ. Tožnik v postopku obstoja pravnopriznane škode, kot ene od obveznih predpostavk odškodninskega delikta ni dokazal, niti s konkretnimi navedbami ni zatrjeval, v čem bi se naj kazalo njegovo duševno trpljenje (npr. stiska zaradi negotovosti ali mu bo odškodnina v pravdnih zadevah, sprva Temeljnega sodišča - Enote in kasneje Okrajnega sodišča, opr. št. P in P, združeno obravnavani pod opr. št. P, sploh priznana.
ZNP člen 70, 71, 74, 75, 76. URS člen 15, 15/3, 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji – postopek v primeru pridržanja osebe – hitrost postopka
Postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah je zaradi občutljivosti (posega v osebnostne pravice pridržanega) hiter. Načelo nujnosti in hitrosti postopka zavezuje vse, ki v njem sodelujejo.
pogodbena kazen - sklenitev naročniškega razmerja - predčasna odpoved naročniškega razmerja - spor majhne vrednosti
Tožeča stranka je na podlagi dejanskih ugotovitev in na podlagi pravnih pravil upravičena do pogodbene kazni, ker ni izpolnila svoje obveznosti iz naslova prodajne pogodbe - predčasno je odstopila od naročniške pogodbe.
ZPP člen 5, 443, 450, 450/1, 451, 452, 453. ZPP-D člen 130, 130/1.
spor majhne vrednosti – prekluzija – navajanje dejstev in predlaganje dokazov – nadaljevanje postopka po ZPP-D
Pravdni stranki sta prejeli vsa potrebna opozorila o omejenih možnostih podajanja navedb in dokaznih predlogov v sporu majhne vrednosti v postopku, ki se je pričel pred uveljavitvijo ZPP-D. Možnost enega odgovora na nasprotnikove trditve sta izčrpali že do prve glavne obravnave. Z uveljavitvijo novele ZPP-D se relevantna pravna določila iz členov 450 do 453 ZPP niso spremenila. Zato nista bili v slabšem položaju, kot če bi bila tožba vložena že po novem zakonu.
Ker ne gre za procesni položaj iz 5. odstavka 130. člena ZPP-D, po katerem je sodišče dolžno opozoriti stranke na procesne značilnosti spora majhne vrednosti, če se je v takega spor spremenil zaradi spremenjene mejne vrednosti spora, novo opozorilo in rok za podajo novih pripravljalnih vlog za odgovor na trditve nasprotnih strank ni bilo potrebno.
Potrdilo, ki ga je obdolženka naknadno dostavila sodišču, ne vsebuje opravičila za izostanek na zaslišanju, o čemer se je sodišče prepričalo tudi pri zdravnici v zdravstvenem domu. Sicer pa zagovornik v pritožbi tudi ni navedel, v čem bi obdolženkino zaslišanje lahko prispevalo k drugačni odločitvi sodišča. Res je, da je pravica obdolženca, da se zagovarja, pravica, ki mu jo daje tako ZP-1 (90. čl.) kot tudi Ustava (29. čl.), vendar uresničenje pravice do zagovora predpostavlja tudi aktivno ravnanje obdolženca, to je, da se odzove vabilu sodišča. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je razvidno, da je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca ter da se je obdolženka z ugotovljenim rezultatom strinjala in je takšen zapisnik brez pripomb podpisala, tudi po presoji višjega sodišča neposredno ustno zaslišanje obdolženke ni bilo nujno in je bila zato odločitev sodišča, da izda sodbo brez njenega zaslišanja, o čemer je bila obdolženka z vabilom na zaslišanje tudi opozorjena, pravilna.
ZP-1 člen 67, 67/1, 90, 90/1. ZKP člen 241, 241/1.
zaslišanje priče – smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku
Res je, da ima obdolženec pravico zasliševati oziroma zahtevati zaslišanje obremenilne priče v njegovi navzočnosti, vendar kršitev te pravice po presoji višjega sodišča ni vplivala na pravilno odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani prekrškovni zadevi. Obdolženi ni bil prikrajšan za možnost, da se o izpovedi navedene priče izreče, iz razlogov sodbe pa je razvidno, da se obsodilna sodba ne opira v odločilni meri na izjavo navedene priče, pač pa predvsem na ugotovitve policistov ob ogledu kraja prometne nesreče (razvidne iz zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče in skice prometne nesreče) in izvedensko mnenje, ki ga je izdelal izvedenec za raziskavo prometnih nezgod.
zagovor obdolženca – dokazni predlog – nova dejstva in dokazi
Očitek obdolženca, da je sodišče kršilo določbe ZP-1, ker ga ni vabilo na zaslišanje policistke S.I., s čimer mu je onemogočilo, da se na ustrezen način izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, kot tudi navedba v pritožbi, da mu je bilo onemogočeno, da v postopku predlaga izvedbo dokazov, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je obdolženca v zahtevi za pisni zagovor opozorilo, da mora v skladu s četrtim odstavkom 114. čl. ZP-1, navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, kot tudi, da je lahko navzoč pri izvajanju posameznih dokazov ter da ga bo vabilo k procesnim dejanjem, če bo to zahteval. Obdolženi v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje za pisni zagovor, ni zahteval ustnega zaslišanja, v pisnem zagovoru, ki ga je podal, pa tudi ni predlagal nobenega dokaza, niti ni zahteval, da se ga vabi k posameznim procesnim dejanjem, ki jih bo sodišče samo izvedlo.
dejansko stanje – dokazna ocena – telesna poškodba – smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika
Ni utemeljena pritožbena navedba glede teže telesne poškodbe. Kaj je lahka telesna poškodba je treba presojati ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 133. čl. KZ, ki je veljal v času storitve prekrška. Ta določa, da gre za lahko telesno poškodbo v primeru, ko storilec koga tako telesno poškoduje, da je bil zaradi tega začasno okvarjen ali oslabljen kakšen del njegovega telesa ali njegov organ, ali je oškodovančeva zmožnost za delo začasno zmanjšana, ali je prizadeta njegova zunanjost, ali je začasno okvarjeno njegovo zdravje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja Inštituta za sodno medicino, ki ga je izdelal izvedenec, pravilno zaključilo, da je obdolženčev sopotnik v prometni nesreči utrpel lahko telesno poškodbo.
Čeprav izvedenec za preiskavo pisav in dokumentov v mnenju navaja, da je sporni material tak, da ne omogoča preiskave in podaje mnenja ter da ni mogoče niti potrditi niti ovreči predpostavke, da je primerjalno gradivo napisala ista oseba kot sporno, zgolj takšno mnenje ne more omajati zaključka sodišča prve stopnje, da je bil preizkus alkoholiziranosti odrejen obdolžencu in da je prav on podpisal zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti.
dejansko stanje – dokazna ocena – prometna nesreča
Zagovornica v obrazložitvi pritožbe vztraja pri prepričanju obdolženega, da je voznik tovornega vozila prav njemu, to je obdolžencu, mahal naj spelje proti centru. Vendar obdolženca takšen zagovor ne more razbremeniti odgovornosti. Pri vključevanju v cestni promet z neprednostne ceste na prednostno cesto bi namreč moral pustiti mimo vsa vozila, ki so vozila po prometnem pasu, na katerega se je vključeval.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke - seštevek
Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Preverja se zgolj, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejstva, ki so pomembna za odločitev o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (pravnomočnost odločb, s katerimi je bilo storilcu izrečeno predpisano število kazenskih točk v času treh let in morebitno zastaranje izreka sankcije).