Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor dolžnika navedla dejstva in predložila dokaze, ki zadoščajo za popolnost tožbe, saj omogočajo individualizacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
URS člen 26, 33. CZ člen 8, 8/1, 8/1-3, 29, 38, 39, 40, 43, 43/1. OZ člen 459, 459/1.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odprava odločbe prvostopnega organa - skrbnost dela upravnega organa
Nezakonito ali nepravilno delo upravnega organa ne more izhajati iz napačne uporabe materialnega prava, če je ta izključno rezultat napačnega pravnega pojmovanja.
OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 94, 101, 101/3, 101/4, 161, 397, 397/3.
odškodninska odgovornost delodajalca – protipravnost – premestitev na drugo ustrezno delovno mesto – nadomestilo za invalidnost – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu
Vzrok ustavitve izplačila nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu je bilo prenehanje veljavnosti določb ZPIZ, ki so to pravico urejale, ter dejstvo, da je bila tožnici skladno z določbami ZPIZ-1 priznana nova pravica do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je upravičena do nadomestila za invalidnost, vendar šele od pričetka opravljanja dela na drugem ustreznem delovnem mestu. Ker rok, do katerega mora tožena stranka tožnico premestiti, ni določen, poleg tega pa si tožena stranka prizadeva, da bi zanjo našla ustrezno delovno mesto, ni podana protipravnost kot eden izmed elementov odškodninske odgovornosti.
izgubljeni dobiček - presoja višine odškodnine po prostem preudarku
Izvedenec je od ocenjenih prihodkov pravilno odštel tiste stroške, ki jih tožnik zaradi neuporabe poškodovanega 7-tonskega tovornega vozila ni imel, imel pa bi jih, če bi vožnje z njim opravljal. Oškodovanec ima res lahko, glede na okoliščine posamičnega primera, tudi stalne stroške poslovanja, ki niso nič manjši, čeprav določen čas ne posluje, in res je, da se tovrstnih stroškov ne odšteva od izpadlih dohodkov. Vendar tožnik sploh ni opredeljeno navedel, kateri njegovi stroški so takšne narave, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo izračun izvedenca.
ZTLR člen 72, 72/2. ZOR člen 61. OZ člen 46. SPZ člen 27, 28, 41.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zmota o predmetu - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - običajna skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost pravnega naslednika - zmotna uporaba materialnega prava
Priposestvovalec mora biti prepričan, da je stvar njegova, in to tudi, potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti.
ZOR člen 154, 154/1, 155, 200, 200, 154, 154/1, 155.
pretep - podplutba očesa - razžalitev dobrega imena in časti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - presoja višine odškodnine po prostem preudarku
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ker je bil podan razlog za odpoved najemnega razmerja za prvotno toženko že ob vložitvi tožbe, po njeni smrti, tri leta kasneje, za tožečo stranko ni obstajala obveznost sklenitve najemne pogodbe s toženo stranko.
ZZZDR člen 200, 201, 200, 201. ZTLR člen 12/1, 12/1. SZ člen 9, 111, 117, 9, 111, 117. ZLNDL člen 1, 2, 3, 1, 2, 3. ZEN člen 8/1, 8/1.
privatizacija stanovanjske hiše - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - materialnopravno napačna vknjižba
Pri presoji materialnopravne utemeljenosti vknjižbe lastninske pravice po ZLNDL je potrebno preveriti, kdo je v času lastninjenja imel dejansko pravico uporabe na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja, in ali morebiti lastninjenje ni bilo izvedeno že po drugih predpisih. ZLNDL se je namreč uporabljal le subsidiarno. V primeru, ko je bila dejanska imetnica pravice uporabe Republika Slovenija in so bila na parceli družbena stanovanja in stanovanjske hiše, je bilo lastninjenje za zgradbo izvedeno že po 111. členu SZ. Če je imetnik stanovanjske pravice po določilih SZ/91 kupil stanovanjsko hišo, je na stanovanju pridobil lastninsko pravico, na funkcionalnem zemljišču pa zgolj pravico uporabe.
Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, ki je uveljavljal prednostno pravico uporabe za gradnjo, je to pravico izgubil, če v treh letih od dneva vročitve odločbe Občinskega ljudskega odbora, da mu je bilo zemljišče dano v uporabo, ni zgradil hiše, ki izpolnjuje pogoje, določene z gradbenimi predpisi in urbanističnim načrtom ali odlokom ljudskega odbora.
ZPP člen 108, 108. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4, 12, 12/2, 12/4.
oprostitev plačila sodne takse
Če bi sodišče prve stopnje dvomilo o okoliščinah, ki jih je tožnica navedla v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, bi v skladu z določilom 4. odst. 12. čl. ZST-1 lahko samo preverilo navedbe o teh okoliščinah na strani tožnice s pridobitvijo potrebnih podatkov iz uradnih evidenc.
ZDR člen 90, 90/3. ZZRZI člen 40, 40/1. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – invalid – ustrezno delovno mesto – preostala delovna zmožnost – strokovna izobrazba
Ustreznost delovnega mesta, ki je ponujeno invalidu, je v ZZRZI kot lex specialis opredeljena drugače, zato ni mogoče uporabiti splošne določbe v ZDR. Tožena stranka tako tožniku ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, kljub temu da je bilo delo primerno glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, saj to delo ni ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi.
razmerja med starši in otroci - ureditev stikov - ukinitev stikov - predlog za izdajo začasne odredbe - postavitev izvedenca
Preden bo prvo sodišče ponovno odločalo o ugovoru nasprotnih udeležencev, saj je na podlagi sklepa z dne 17. 11. 2008 odločeno, da so prepovedani stiki med mladoletnim otrokom in nasprotnimi udeleženci, bo moralo postaviti novega izvedenca, ki bo moral posebej v smeri odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe pojasniti vse tiste okoliščine, ki bi morda kazale na potrebo, da se že med postopkom z začasno odredbo zaščititi otrokove koristi, ker bi mu v nasprotnem nastala nenadomestljiva škoda, posebej bo moral izvedenec pojasniti, na kakšen način bo mogoče ponovno vzpostaviti stik med mld. otrokom in prvim nasprotnim udeležencem, predvsem pa mora izvedenec poleg razgovora z otrokom, opraviti ustrezne psihološke teste, iz katerih bo mogoče ugotoviti pravo voljo mld. otroka do stikov z nasprotnimi udeleženci.
postopek v sporih majhne vrednosti - izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - zahteva, da se opravi narok
Za uporabo 3. odstavka 454. člena ZPP je potrebna izrecna zahteva tožeče stranke, da sodišče opravi narok, in torej ne zadostuje že to, da v tožbi ali pripravljalni vlogi predlaga zaslišanje priče ali stranke.
URS člen 5, 8, 14, 23, 25, 26, 8, 14, 23, 25, 26, 5. OZ člen 179, 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41.
pravna praznina - duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - neposredna uporaba določb ustave rs - neposredna uporaba mednarodne pogodbe - objektivna odgovornost države - uporaba pravne analogije - kršitev temeljnih pravic - sojenje v nerazumnem roku
Po analogiji ni mogoče uporabiti določb zakona, ki ob nastanku spornega razmerja še ni veljal.
Če zaskrbljenost pri tožniku ni bila niti tolikšna, da bi se o postopku ustrezno informiral, v nobenem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je tožnik trpel takšne duševne bolečine, ki bi narekovale prisojo odškodnine.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na lestvi
Delo na lestvah samo po sebi ni nujno nevarno delo, sploh na takih lestvah, kot jih je uporabljala tožnica (s tremi prečkami in podestom), ob tem da vzrok za tožničino poškodovanje niti ni bilo delo na lestvah, temveč odprtje predalnika omare, ko je zaradi teže predalnika in močnega sunka prišlo do poškodbe.
Za škodo od stvari ali dejavnosti se odgovarja ne glede na krivdo le v primerih večje škodne nevarnosti (od običajne).
Osebna vročitev se opravi tako, da naslovnik pisno potrdi njen prejem, če tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odst. 142. člena ZPP). Ker je bila poštna pošiljka s sodbo vložena v poštni predal toženčevega pooblaščenca, ne da bi bil le-ta pozvan, da jo osebno prevzame, in brez pouka o posledicah, je bila vročitev opravljena takrat, ko je odvetnik pošiljko sprejel.
ZPP člen 245/3, 254, 254/2, 245/3, 254, 254/2. OZ člen 179, 179.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina -odmera odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - postavitev novega izvedenca
Izvedenec je poškodbe opredelil po več klasifikacijah ter poudaril, da se klasifikacija po Erdmannu v kirurški praksi le redko uporablja. Ne glede na klasifikacijo iz izvedenskega mnenja izhaja, da je možnost bodočih občasnih zmernih glavobolov, ki so posledica obravnavanih poškodb, pri oškodovanki nemogoče povsem izključiti. Pritožbena navedba tožene stranke, da obravnavana poškodba ne pušča trajnih posledic, tako ni utemeljena in je, kot rečeno, sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno prisodilo tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi trajno zmanjšanih življenjskih aktivnosti.
ZASP člen 99, 99, 99, 99. OZ člen 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2.
Naročnik mora naročeno in prevzeto avtorsko delo pregledati, takoj ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti avtorja.
napotitev na pravdo - spor o dejstvih - manj verjetna pravica
Bolj verjetno je, da so denarna sredstva na depozitu od imetnika depozitnega računa kot od osebe, na katero naj se nakažejo sredstva po preteku depozitne dobe.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - huda oblika skaženosti - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je prenizko vrednotilo tudi ugotovitve izvedenca glede duševnih bolečin zaradi skaženosti, ko je za to obliko škode prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR. Iz mnenja izvedenca namreč izhaja, da je bil tožeči stranki med zdravljenjem odstranjen popek, da ima veliko, večkrat ponavljano postoperativno kožno brazgotino, ki sega čez ves sprednji del trebuha in je tako groba in široka, da jo nikakor ni moč zakriti. Vse to brez dvoma za tožnico predstavlja hudo obliko skaženosti. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da je pravična in primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 2.800,00 EUR in je prisojeno odškodnino iz tega naslova zvišalo za 1.300,00 EUR.