V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožba mora vsebovati tudi podpis pritožnika, sicer gre za nepopolno pritožbo. Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, nanjo se mora tudi podpisati.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pogodba o finančnem leasingu - dokazno breme glede podlage in višine obveznosti
Med pravdnimi strankami je nastalo in obstajalo pravno razmerje glede osebnega avtomobila, ki je predmet verodostojne listine, na kateri je temeljil izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in ki ga je pravna prednica tožnice pridobila na podlagi pogodbe o finančnem leasingu, toženka je dokazala tako izročitev svojega avtomobila, kot tudi plačilo zneska 2.038.605,00 SIT ter tudi obstoj ustnega dogovora o sponzoriranju H... s strani pravne prednice tožnice, povezanega s predmetnim avtomobilom, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnica morala kljub računu kot verodostojni listini (ki sicer dokazuje višino in podlago terjatve) izkazati podlago in višino obveznosti, pravilen.
ZPP člen 245/3, 254, 254/2, 245/3, 254, 254/2. OZ člen 179, 179.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina -odmera odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - postavitev novega izvedenca
Izvedenec je poškodbe opredelil po več klasifikacijah ter poudaril, da se klasifikacija po Erdmannu v kirurški praksi le redko uporablja. Ne glede na klasifikacijo iz izvedenskega mnenja izhaja, da je možnost bodočih občasnih zmernih glavobolov, ki so posledica obravnavanih poškodb, pri oškodovanki nemogoče povsem izključiti. Pritožbena navedba tožene stranke, da obravnavana poškodba ne pušča trajnih posledic, tako ni utemeljena in je, kot rečeno, sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno prisodilo tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi trajno zmanjšanih življenjskih aktivnosti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da tožnik zaradi škodnega dogodka nima težav z vidom, zato je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz izvedeniškega mnenja tudi izhaja, da so bile tožnikove življenjske aktivnosti začasno bistveno zmanjšane le v času hospitalizacije, pozneje pa takšnih ovir več ni bilo, zato tudi ni bilo podlage za priznanje odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Vse nevšečnosti, ki jih je imel tožnik, je prvo sodišče pravilno upoštevalo v okviru priznane odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.
nepremoženjska škoda – povrnitev bodoče škode – obseg škode – poravnava – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Škoda, ki je tožnici nastala zato, ker operacija ni privedla do pričakovanega izboljšanja stanja, je tista nova škoda, ki je objektivno ni bilo mogoče pričakovati in se zato sklenjena poravnava na to škodo ne nanaša.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 24, 25, 25/2, 91, 91/2. ZSPJS člen 22.a. Uredba o pogojih in višini dodatka za povečan obseg dela člen 2, 2/4.
javni uslužbenec – dodatek za povečan obseg dela – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo
Zahtevka za plačilo dodatka za povečan obseg dela ni mogoče obravnavati kot denarno terjatev, ki bi jo tožnik lahko uveljavljal neposredno pred sodiščem, saj mora predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora z javnim uslužbencem sprejeti poseben sklep, v katerem se določi višina dodatka in čas, v katerem dodatek javnemu uslužbencu pripada.
URS člen 26, 33. CZ člen 8, 8/1, 8/1-3, 29, 38, 39, 40, 43, 43/1. OZ člen 459, 459/1.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odprava odločbe prvostopnega organa - skrbnost dela upravnega organa
Nezakonito ali nepravilno delo upravnega organa ne more izhajati iz napačne uporabe materialnega prava, če je ta izključno rezultat napačnega pravnega pojmovanja.
Dogovorjene pogodbene obresti za čas trajanja kredita so glede na določbo 1. odst. 399. čl. tedaj veljavnega ZOR omejene največ do višine obresti za devizne vloge na vpogled.
Osebna vročitev se opravi tako, da naslovnik pisno potrdi njen prejem, če tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odst. 142. člena ZPP). Ker je bila poštna pošiljka s sodbo vložena v poštni predal toženčevega pooblaščenca, ne da bi bil le-ta pozvan, da jo osebno prevzame, in brez pouka o posledicah, je bila vročitev opravljena takrat, ko je odvetnik pošiljko sprejel.
OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 94, 101, 101/3, 101/4, 161, 397, 397/3.
odškodninska odgovornost delodajalca – protipravnost – premestitev na drugo ustrezno delovno mesto – nadomestilo za invalidnost – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu
Vzrok ustavitve izplačila nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu je bilo prenehanje veljavnosti določb ZPIZ, ki so to pravico urejale, ter dejstvo, da je bila tožnici skladno z določbami ZPIZ-1 priznana nova pravica do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je upravičena do nadomestila za invalidnost, vendar šele od pričetka opravljanja dela na drugem ustreznem delovnem mestu. Ker rok, do katerega mora tožena stranka tožnico premestiti, ni določen, poleg tega pa si tožena stranka prizadeva, da bi zanjo našla ustrezno delovno mesto, ni podana protipravnost kot eden izmed elementov odškodninske odgovornosti.
URS člen 5, 8, 14, 23, 25, 26, 8, 14, 23, 25, 26, 5. OZ člen 179, 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41.
pravna praznina - duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - neposredna uporaba določb ustave rs - neposredna uporaba mednarodne pogodbe - objektivna odgovornost države - uporaba pravne analogije - kršitev temeljnih pravic - sojenje v nerazumnem roku
Po analogiji ni mogoče uporabiti določb zakona, ki ob nastanku spornega razmerja še ni veljal.
Če zaskrbljenost pri tožniku ni bila niti tolikšna, da bi se o postopku ustrezno informiral, v nobenem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je tožnik trpel takšne duševne bolečine, ki bi narekovale prisojo odškodnine.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina - prometna nesreča - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za materialno škodo
Določba 376. člena OZ je prenehala veljati 21.5.2007 in je to imelo za posledico, da so se prenehale obrestovati tiste glavnice, pri katerih je bila višina zapadlih in neplačanih obrestih izenačena z višino obrestovane glavnice do prenehanja veljavnosti prej citirane določbe, medtem ko po prenehanju njene veljavnosti na tek zamudnih obresti ni imela več vpliva.
predujem za izvedenca – plačilo predujma za izvedenca – tek zamudnih obresti - tek zamudnih obresti od plačila predujma za izvedenca
ZPP ne daje podlage, da bi se o stroških izvedenca s pripadajočimi obrestmi odločalo po drugačnem principu kot o ostalih stroških postopka.
Načelno pravno mnenje, ki ga je na občni seji dne 13.12.2006 sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, pa je ovrglo stališče o kvazideliktni naravi stroškov postopka, ki je utemeljevalo prisojo zamudnih obresti od posameznih pravdnih stroškov že pred njihovo odmero s sodno odločbo.
ZDen člen 16, 16/4, 88, 16, 16/4, 88. Zakon o Skladu Republike Slovenije za razvoj člen 2, 2.
ničnost razpolaganj - premoženje mešanih podjetij - brezplačni prenos družbenega kapitala v sklad v času veljavnosti zden - lastninjenje podjetja z oblikovanjem mešane lastnine.
Tudi akt lastninskega preoblikovanja podjetij lahko predstavlja akt, ki pomeni razpolaganje v nasprotju z 88. členom ZDen, če se s tem poslabša položaj denacionalizacijskega upravičenca.
Glede ugotovitve, da lestev ni imela vseh protizdrsnih nastavkov, sodišče prve stopnje ni opravilo dolžne dokazne ocene. Tožena stranka je takšne trditve tožnice tekom postopka na prvi stopnji prerekala, zato bi moralo sodišče njene trditve presoditi na podlagi vestne, skrbne in celovite dokazne ocene v skladu z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico strank do učinkovite izjave v postopku tudi s tem, ko ni obrazložilo zavrnitve substanciranih dokaznih predlogov tožeče stranke za postavitev izvedenca s področja varstva pri delu ter rekonstrukcijo škodnega dogodka.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je v konkretnem primeru stvarna služnost (že) nastala s priposestvovanjem. Priposestvovanje nadomešča pomanjkljivost pravnega posla, iz katerega sicer izhaja obveznost ustanoviti služnost, ne vsebuje pa zemljiškoknjižnega dovolila. Ker sta torej toženca stvarno služnost pridobila na izviren način že v letu 1998, sta s tem izgubila možnost oziroma pravni interes za uveljavljanje tožbenega zahtevka še na obligacijskopravni podlagi (izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine).