URS člen 5, 8, 14, 23, 25, 26, 8, 14, 23, 25, 26, 5. OZ člen 179, 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41.
pravna praznina - duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - neposredna uporaba določb ustave rs - neposredna uporaba mednarodne pogodbe - objektivna odgovornost države - uporaba pravne analogije - kršitev temeljnih pravic - sojenje v nerazumnem roku
Po analogiji ni mogoče uporabiti določb zakona, ki ob nastanku spornega razmerja še ni veljal.
Če zaskrbljenost pri tožniku ni bila niti tolikšna, da bi se o postopku ustrezno informiral, v nobenem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je tožnik trpel takšne duševne bolečine, ki bi narekovale prisojo odškodnine.
solastnina - pravica zahtevati delitev - način delitve
Res SPZ kot primarni način predvideva razdružitev solastnine s fizično delitvijo, vendar tako, da vsak od solastnikov dobi del prej solastne stvari kot samostojne stvari. Ni pa predvidena možnost, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi udeleženci pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki, njihova skupnost pa bi prenehala s civilno delitvijo. Taka delitev bi bila možna le ob soglasju vseh ali če bi eden od solastnikov prevzel celotno nepremičnino, ostalim pa bi izplačal sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ).
nepremoženjska škoda - poškodba pri delu - padec z lestve - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine - Invalidnina - valorizacija - prepoved spremembe sodbe v škodo pritožnika - stroški izvedenin
Toženkin zavarovanec za nastanek škodnega dogodka odgovarja tako objektivno kakor tudi krivdno. V konkurenci s tako odgovornostjo delodajalca se pokaže tožnikova opisana "delna" opustitev skrbi za lastno varnost (zgolj predlog, naj mu kdo lestev drži, ne pa tudi bolj varen predlog, naj se mu da daljša lestev), manjšega pomena in jo je mogoče glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava oceniti zgolj kot 10% soprispevek k škodnemu dogodku.
Pri prisoji denarne odškodnine je potrebno upoštevati tudi invalidnino, ki jo tožnik mesečno prejema. Vendar pa je invalidnina le ena od večih okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel. Pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, se poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo po prostem preudarku, ne pa matematični izračun.
ugotavljanje dedičev - smrt dediča pred zapuščinskim postopkom - vstop dedičev umrlega dediča
Dedič vstopi v položaj zapustnika v trenutku zapustnikove smrti. V primeru, ko potomci, ki preživijo zapustnika, umrejo še pred (ali) tekom zapuščinskega postopka, je zato treba ugotoviti, kdo so njihovi dediči, in ne le, kdo so njihovi potomci.
S samo opravo praktičnega dela izpita za vožnjo vozil B kategorije voznik še ne pridobi vozniškega dovoljenja, temveč ga pridobi z dnem izdaje ustrezne listine. Ker je, ne glede na to, kdaj je storilka dejansko prvič opravila vozniški izpit za B kategorijo, povsem jasno, da je storilka vozniško dovoljenje prvič pridobila šele 12.12.2006, so pravilni tudi zaključki prvostopenjskega sodišča, da je bila v skladu s 66. tč. I. odst. 23. čl. ZVCP-1 voznica začetnica do 12.12.2008.
zavrženje tožbe – rok za vložitev tožbe – pristojnost sodišča
Pri odstopu zadeve pristojnemu sodišču ostanejo v veljavi procesna dejanja, opravljena pred nepristojnim sodiščem, v veljavi pa ostanejo tudi vsi materialnopravni in procesno pravni učinki vložene tožbe. Tožnik tako ni zamudil roka za vložitev tožbe za razveljavitev sklepa o izbiri direktorja po 36. čl. ZZ, saj je tožba pravočasno prispela na nepristojno sodišče in bila kasneje s sklepom odstopljena pristojnemu sodišču.
Če stranka ne zmore plačila predujma za izvedenca, mora pravočasno uveljavljati oprostitev plačila tega stroška; v pritožbi se na to okoliščino ne more več sklicevati.
ZZZDR člen 103, 106, 129. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - določitev stikov - določitev preživnine - izvedba dokaza z izvedencem
Razhajanja med tožnikovim subjektivnim pogledom na vprašanje otrokove največje koristi in skladnimi ugotovitvami dveh izvedencev po skrbno opravljenem izvedenskem delu ne more biti razlog, ki bi opravičeval ponavljanje dokazovanja s tretjim izvedencem.
Pri presoji dolžnosti sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP) je treba v vsakem konkretnem primeru upoštevati tudi dolžnost strank, da skrbno oblikujejo tožbeni zahtevek in ga prilagodijo dejanskim okoliščinam, na katere se sklicujejo (in obratno). Drugačno stališče bi lahko aktivnosti sodišča v pravdi približalo odvetniškim, kar je v nasprotju z ustavnim načelom o nepristranosti sojenja (23. čl. URS).
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožba mora vsebovati tudi podpis pritožnika, sicer gre za nepopolno pritožbo. Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, nanjo se mora tudi podpisati.
zakonska zveza – razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – pravni standard nevzdržnost zakonske zveze – stiki z otrokom – pravica do stikov – omejitev stikov
Toženec je s svojo hčerko surovo ravnal in jo trpinčil že pri njeni starosti štirih mesecev ter je grdo ravnal in pretepal tožnico in je bil zaradi navedenih ravnanj obsojen na enotno kazen enega leta in osmih mesecev zapora. Pravdni stranki že od maja 2004 ne živita več skupaj. Ob navedenih ugotovitvah in ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so medsebojni odnosi pravdnih strank porušeni tako, da skupno življenje ni več možno, je nedvomno izkazan pravni standard nevzdržnosti zakonske zveze.
Ker se predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks nanaša na obveznost plačila sodne takse v postopku, začetem pred 1. 10. 2008, je potrebno skladno z določbo 39. člena ZST-1 uporabiti določbe ZST.
Vloga, kateri niso predložena dokazila za trditve, ni formalno pomanjkljiva vloga.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - huda oblika skaženosti - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je prenizko vrednotilo tudi ugotovitve izvedenca glede duševnih bolečin zaradi skaženosti, ko je za to obliko škode prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR. Iz mnenja izvedenca namreč izhaja, da je bil tožeči stranki med zdravljenjem odstranjen popek, da ima veliko, večkrat ponavljano postoperativno kožno brazgotino, ki sega čez ves sprednji del trebuha in je tako groba in široka, da jo nikakor ni moč zakriti. Vse to brez dvoma za tožnico predstavlja hudo obliko skaženosti. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da je pravična in primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 2.800,00 EUR in je prisojeno odškodnino iz tega naslova zvišalo za 1.300,00 EUR.
Sodišče pravilno uporabi materialno pravo (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest), le to pa nalaga, da se nujno potrebna dela izvajajo v skladu z roki, določenimi v izvedbenem programu vzdrževanja. V omenjenem izvedbenem programu je določena njegova dolžnost, da skrbi za poledenelo cestišče, in glede na ugotovljeno dejansko stanje (da cesta ni bila poledenela, je pa zaradi zime in noči grozila nevarnost, da bi se lahko pojavila poledica), je zavarovanec prvotožene stranke z zadostno skrbnostjo nadziral cesto in kasneje tudi posipal.
originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - društvo
Že v času obstoja dveh "stvarnopravnih" režimov (pravnega režima družbene lastnine in pravnega režima (osebne) lastnine), so civilnopravne osebe, torej tudi društva, lahko imele na zemljiščih in stavbah lastninsko pravico. Društvo je zato lastninsko pravico na nepremičnini lahko pridobilo (tudi) na originaren način - s priposestvovanjem.
Nezgodno zavarovanje nima odškodninske narave, zato se tudi znesek zavarovalnine ne ravna po nastali škodi (ne predstavlja povrnitve škode), ampak se ravna po zavarovalnini, ki je določena v pogodbi.
Tako v primeru t. i. materialnega kot v primeru t. i. procesnega pobota morajo biti izpolnjeni pogoji iz 311. čl. OZ, v skladu s katerimi je mogoče pobotati le med strankama vzajemne, istovrstne in zapadle terjatve, čemur sodna praksa dodaja še pogoja iztožljivosti in likvidnosti (nespornosti) terjatev.
postopek v sporih majhne vrednosti - izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - zahteva, da se opravi narok
Za uporabo 3. odstavka 454. člena ZPP je potrebna izrecna zahteva tožeče stranke, da sodišče opravi narok, in torej ne zadostuje že to, da v tožbi ali pripravljalni vlogi predlaga zaslišanje priče ali stranke.
ZOZP člen 21, 21. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 149, 149.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - direktna tožba - vzročna zveza - dokazno breme - dokazni standard
Tožnik zahteva plačilo odškodnine neposredno od zavarovalnice s t. i. direktno tožbo (21. čl. ZOZP). Ker gre za objektivno odgovornost, saj imetnik motornega vozila v odnosu do drugih (torej "neimetnikov" motornih vozil, tudi do sopotnikov), odgovarja ne glede na krivdo, bi moral tožnik trditi in dokazati, da mu je nastala škoda in da je nastanek škode v zvezi z nevarno stvarjo toženkine zavarovanke. Tožnik pa ni dokazal, da je prišlo do škodnega dogodka oziroma da je podana vzročna zveza med dogodkom in njegovo poškodbo.