Za rubež, ki je iz razlogov na strani strank ali udeležencev pravočasno preklican in izvršitelj zaradi tega niti ni šel na kraj, kjer naj se rubež opravi, izvršitelju plačilo ne gre.
pogodba o finančnem leasingu - odpoved pogodbe - plačilo obveznosti po pogodbi - poslovna škoda - izgubljeni dobiček
Poslovno škodo predstavlja znesek obrokov, ki bi jih tožeča stranka prejela do konca pogodbenega razmerja, zmanjšano za diskontirane obresti, ker je zahtevala takojšnje plačilo celotnega zneska.
Sodišče je sicer sledilo navedbam tožene stranke, vendar je iz teh in teh razlogov zahtevku vseeno v pretežnem delu ugodilo. Prav nenavedba teh razlogov pa je tista vrzel, zaradi katere sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa člen 19. ZOR člen 998.
plačilo odvetniških storitev – zastaralni rok za terjatve iz naslova odvetniških storitev – poroštvo za plačilo
Odvetniška storitev je opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja. Ker še niso bila izvršena vsa opravila iz pooblastilnega razmerja med tožnico in tožencem, terjatve v času vložitve tožbe niso bile zastarane.
Škodni dogodek se je pripetil 7.7.2001, to je pred uveljavitvijo novele ZOZP-A, ki je stopila v veljavo 10.8.2002, vendar je tožeča stranka regresni zahtevek sodno uveljavljala šele 21.7.2004, ko je vložila izvršilni predlog. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je v takem primeru kot relevantna točka za presojo v časovnem pogledu trenutek, ko zavarovalnica sodno uveljavlja svoj povračilni zahtevek.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Tožnik je kontinuirano v obdobju od leta 1970 do 1984 kot voznik opravljal zimsko službo, dela preko polnega delovnega časa pa ni opravljal zaradi nepredvidljivih, izjemnih in kratkotrajnih okoliščin, zaradi česar se za to delo izplačane plače ne vštejejo v pokojninsko osnovo.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - težje dihanje skozi nosnico
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da težje dihanje le skozi levo nosnico ne dosega tiste intenzivnosti, da bi tožnik ne zmogel večjih naporov oziroma bi jih zmogel le z večjim trudom.
Utemeljenost tožbenega zahtevka za prenehanje vznemirjanja služnostne pravice je odvisna od vprašanja, ali je bil toženec tožnici upravičen preprečevati izvrševanje služnosti ali ne.
V skladu z določbo prvega odstavka 202.a čl. ZP-1 sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenja skupne evidence kazenskih točk. S pritožbo zoper izpodbijani sklep storilec ne more izpodbijati pravnomočnega plačilnega naloga. Prav tako se v tem postopku ne upoštevajo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na posledice, ki jih utegne imeti storilec zaradi tega, ker bo začasno, dokler vozniškega dovoljenja ne bo pridobil ponovno, izločen iz prometa kot voznik motornih vozil. Tudi glede teh okoliščin bi jih moral storilec uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo oziroma plačilni nalog prekrškovnega organa, torej, v zvezi z obravnavanjem konkretnega prekrška.
Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice upravičena (48. člen ZZK-1).
ZPP člen 11, 11/1, 315, 315/1, 11, 11/1, 315, 315/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 131, 131/1, 171, 171/1.
vmesna sodba - soprispevek oškodovanca
Sodišče prve stopnje pa je nepravilno odločilo, da je tožnik 20 % prispeval k nastanku škode, ker ob prihodu domov ni prižgal luči in bil pozoren na stanje hodnika. Od povprečno skrbnega človeka namreč ni mogoče pričakovati, da se bo vsakodnevno ob prihodu domov najprej prepričal, ali je hodnik pred njegovim stanovanjem varen za hojo oziroma očiščen. Ravno nasprotno, objektivno je pričakovati, da so hodniki v večstanovanjskih stavbah očiščeni, varni za hojo, zato tožnik kot povprečno skrben človek ni imel nobenega razloga, da spornega dne prižge luč in se prepriča o stanju oziroma čistoči hodnika.
izvršba zaradi izterjave terjatve v bagatelnem znesku – izvršba zaradi izterjave bagatelne terjatve - zloraba pravice do sodnega varstva – bagatelni znesek - izvršba
Ob vložitvi predloga za izvršbo je obstajala upnikova terjatev do dolžnika le v višini enega centa, kar je najmanjši del valute Republike Slovenije. Vztrajanje pri izterjavi tako bagatelnega zneska višje sodišče ocenjuje kot zlorabo pravice do sodnega varstva, ki jo je treba onemogočiti in zaradi katere je utemeljeno sodno varstvo tudi odreči.
izvedenec – ponovno dokazovanje z izvedencem – odprava nejasnosti v izvedenskem mnenju – postavitev novega izvedenca
Za ponovitev dokazovanja zadošča, da stranka verjetno izkaže nejasnost, pomanjkljivost ali protislovnost izvedenskega mnenja. Zmotno je torej stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bi bil tožnik upravičen do dokazovanja z novim izvedencem šele, če bi prej dokazal, da je mnenje sedanje izvedenke nestrokovno.
tožba na ugotovitev očetovstva - nujno sosoporništvo - pasivna legitimacija - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da sta mati in otrok nujna in enotna sospornika. Ker je tožnik tožil le mater otroka, ne pa tudi otroka, je tožil napačno stranko. Mati sama za ugotovitveno tožbo očeta ni pasivno legitimirana, zato je bil tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Pri maksimalni hipoteki za vpis v zemljiško knjigo namreč zadostuje, da se vpiše le podatek o najvišjem znesku, do katerega v zavarovanje jamči nepremičnina (18. člen ZZK-1), in ne vsi tisti podatki, ki so potrebni za običajno hipoteko, kot to določa 16. člen ZZK-1, in sicer višina glavnice terjatve, valutna klavzula, obrestna mera in zapadlost terjatve.
V kazenskem postopku je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je zavarovanec tožene stranke kršil cestnoprometne predpise. Tožnik se na izven označenem prehodu ni prepričal, ali je cestišče prosto, preden ga je želel prečkati, saj bi v nasprotnem primeru glede na preglednost cestišča in hitrost avtobusa avtobus vsekakor opazil. Če pešec sam skoči pred avtobus, je v veliki meri sam kriv, da se je tam znašel, saj je bil on tisti, ki je povzročil nevarnostno situacijo. Prispevek oškodovanca k nastanku nesreče je 50 %.