Pravilen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovalna pogodba nehala veljati po samem zakonu v letu dni od zapadlosti (prve) neplačane premije. Toženka za ta čas tožnici še dolguje plačilo po pogodbi.
URS člen 125. ZS člen 3. ZDR člen 137, 137/3. ZZVZZ člen 29. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo v breme zavoda - stečaj delodajalca
V izjemnih situacijah, ko ni mogoče izplačevati nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo od 31. dneva dalje preko delodajalca, kateremu zavod refundira plačila (na primer zaradi stečaja delodajalca), ni ovir, da ne bi nadomestila zavarovancu izplačal neposredno zavod.
plačilo predujma - sodni cenilec - podaljšanje roka - rok
Pri izvršbi na nepremičnine je strošek sodnega cenilca, ki opravi cenitev, na podlagi katerega sodišče ugotovi tržno vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe (II. odst. 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pričakovan in mora upnik, ki vloži predlog za nepremičninsko izvršbo, z njim računati že ob vložitvi predloga za izvršbo. Zato je v tovrstnih primerih podaljšanje roka za plačilo predujma za sodnega cenilca dovoljeno le v izjemnih primerih, kadar se torej upnik v času, ko mora plačati tak predujem, nepričakovano sooči z ovirami, zaradi katerih je njegovo plačilo tovrstnih stroškov bistveno oteženo.
izvršilni postopek - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - delodajalec
Delodajalec odgovarja le za poravnavo tistih zneskov, ki niso bili odtegnjeni in izplačani od prejema sklepa o izvršbi pa vse do vložitve izvršilnega predloga. Upnik zato mora v predlogu za izvršbo proti delodajalcu opredeliti višino teh zneskov.
Posest se izgubi, če posestnik preneha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj začasna neuporaba stvari, še nujno ne pomeni, da je oblast nad stvarjo prenehala po volji posestnika.
pritožba – pravni interes – del plače za poslovno uspešnost – individualna pogodba o zaposlitvi
Tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za ugotovitev obstoja delovnega razmerja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo. V tem delu je tožena stranka v postopku uspela, tako da se njena pritožba zavrže.
Stranki sta sklenili individualno pogodbo o zaposlitvi, v kateri sta med drugim zapisali, da tožniku pripada nagrada najmanj v višini 10 % doseženega dobička družbe po koncu poslovnega leta. Na podlagi citirane določbe, ki je jasna in nedvoumna ter ne predvideva soglasja tožene stranke za izplačilo, je tožnikov tožbeni zahtevek za izplačilo nagrade v dogovorjeni višini utemeljen.
Od intenzivnosti nasilja pri sklenitvi pogodbe je odvisno, ali gre za napako volje ali za neobstoječ pravni posel; samo v primeru, da gre za tako močno nasilje, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati pri sklenitvi posla, gre za neobstoječ posel, ker ni nikakršne volje za sklenitev posla ene od pogodbenih strank. Tega pa tožeča stranka ni niti zatrjevala niti dokazala.
Navidezna pogodba nima učinkov med pogodbenima strankama, vendar pa ta hkrati predvideva strinjanje strank o njeni navideznosti, zato je pravnoposlovna volja obeh pogodbenih strank le zaigrana. Gre torej za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Dokazno breme, da so pravdne stranke želele nekaj drugega in ne tistega, kar so zapisale v pogodbah, je bilo na strani tožnice, tega pa tožnica ni niti zatrjevala niti dokazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0056097
OZ člen 635, 637. ZPP člen 254.
gradbena pogodba - stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - garancija - primeren rok - konkurenca odgovornosti za napake in garancije za kvalitetno izvedbo gradbenih del - posebne gradbene uzance - dokazovanje - izvedenec - namen izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca
Treba je ločiti jamčevalni zahtevek in zahtevek iz pogodbene garancije. Če je izvajalec garantiral kvalitetno izvedbo gradbenih del, mora upravičenec izvajalca o ugotovljenih napakah samo obvestiti, tožbo pa lahko vloži kadarkoli v garancijskem roku.
Namen dokaza z izvedencem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. Gre za dokaz, ki je ravno tako kot ostali izvedeni dokazi v postopku podvržen dokazni oceni sodišča v skladu z 8. členom ZPP. Toženčevo nestrinjanje z mnenjem izvedenca, brez ugotovljenih nasprotij ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju, ni zadosten oziroma zakonit razlog za dodatno angažiranje izvedenca.
ZOR člen 177, 177/2. ZPP člen 302, 302/3, 362, 362/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – motorno vozilo – pešec – oprostitev odgovornosti – nepričakovanost in nepreprečljivost dogodka – omahnitev pešca na cestišče – odločanje v ponovljenem postopku – dolžnost izvedbe dokazov
Za izključno oprostitev odgovornosti imetnika motornega vozila je morala tožena stranka dokazati, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja pokojnega, da je bilo njegovo ravnanje nepričakovano in da se posledicam tega ravnanja imetnik motornega vozila ni mogel izogniti. Vsi trije pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, oprostitvene razloge pa je treba obravnavati kot izjeme. Sodišče pravilno upošteva, da voznik na sicer pregledni cesti ob jasnem vremenu v naselju, vendar v temi, ob vožnji vozil v koloni ni mogel pričakovati, da bi pešec nenadoma omahnil na cestišče, saj voznik ne more poznati psihofizičnih sposobnosti in zdravstvenega stanja pešca.
V primeru ponovljene glavne obravnave se glede vprašanja ponovne izvedbe dokazov uporabljajo določbe 3. odstavka 302. člena ZPP o opravljanju naroka pred spremenjenim senatom (3. odstavek 362. člena ZPP).
ZSR člen 74. ZSR člen 82. SZ člen 125, 125/9, 147, 147/3, 150 . SZ-1 člen 175. OZ člen 198. ZPP člen 13, 13/2, 214. ZUP člen 147, 147/2.
privatizacija stanovanj – hišniško stanovanje – stanovanjska pravica – pravica začasne uporabe stanovanja – neprofitna najemnina – profitna najemnina – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist
Stanovanjska pravica, vezana na opravljanje hišniških del, ki je bila pridobljena po ZSR iz leta 1974, se je z uveljavitvijo ZSR iz leta 1982 preoblikovala v pravico do začasne uporabe stanovanja.
pogodba o naročilu – mandatna pogodba – pooblastilo odvetniku – zavarovanje terjatve iz mandatne pogodbe – naročilo – avans – povrnitev preveč plačanega avansa
Šele po izstavitvi obračuna, če je le-ta urejen v roku 8 dni po zaključku dela, sicer pa v primernem roku po tem, ko je delo po sklenjeni mandatni pogodbi opredeljeno, lahko govorimo o tem, da ima tožnik pravico terjati vračilo preveč plačanega avansa.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/2. ZPIZ-1 člen 12, 93, 101, 101/3, 249. ZUP člen 224, 2242, 224/3, 224/4. ZDR člen 9, 9/2.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina
Tožnica je bila ob izvršljivosti dokončne odločbe ZPIZ, s katero ji je bila priznana pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma delne invalidske pokojnine, popolnoma nezmožna za delo, tako da ji delodajalec ni mogel zagotoviti drugega dela, da bi lahko uveljavila priznano pravico. Zato je za to obdobje upravičena do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za poln delovni čas 8 ur dnevno.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - obči državljanski zakonik
Glede na to, da sta stranki darilno pogodbo sklenili 17.01.1996, bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti pravna pravila ODZ, saj ZOR darilne pogodbe ni urejal. Pogoji za preklic darila po ODZ se v primeru nehvaležnosti obdarjenca do darovalca nekoliko razlikujejo od pogojev, ki jih določa OZ. Sodna praksa je zavzela stališče, da vzrok za preklic ne more biti vsako drobno nedovoljeno dejanje obdarjenca, ampak je le huda nehvaležnost lahko vzrok za preklic. Pravna pravila ODZ o darilni pogodbi se od ureditve po OZ razlikujejo tudi glede roka za preklic darila.
ZSReg člen 31, 31/2, 36, 36/3. ZNP člen 4, 20, 20/1.
vročanje predloga za vpis v register – prizadetost osebe z vpisom v sodni register – prijava udeležbe v registrskem postopku
Če registrsko sodišče pravice tretje osebe, ki bi lahko bila prizadeta z vpisom, ne more zaznati na podlagi vloženega predloga, ko bi lahko sploh ugotovilo, katerim osebam je treba predlog in listine vročati, določila 2. odstavka 31. člena ZSReg ne more uporabiti.
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval, morebitna nepotrebnost in nekoristnost služnosti pa je pomembna pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti. Drži, da lahko lastnik zemljišča nekemu ravnanju nasprotuje le, če zanj ve. Iz povedanega sledita dva zaključka. Prvič: lastnik gospodujočega zemljišča mora služnost izvrševati na zaznaven način, saj le tako lastniku služečega zemljišča omogoči, da za njegovo ravnanje izve ter mu nasprotuje, in drugič: lastnik služečega zemljišča ne more preprečiti priposestvovanja tako, da se zaradi okoliščin na njegovi strani ne seznani s sicer zaznavnim izvrševanjem služnosti in mu ne nasprotuje.
Ker je služnostna pravica nastala originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
zastaranje – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – način pripoznave dolga
Če dolžnik plača le del dolga in pri tem točno specificira, kaj meni, da je dolžan in v kakšni višini, velja pripoznava le za plačani znesek, saj mora biti pripoznava jasna in določna.