Na podlagi določila 1. odstavka 107. člena ZPP se listine lahko predložijo v izvirniku ali prepisu. Za prepis se šteje tudi fotokopija. Če je listina predložena v prepisu, zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika, naj predloži listino v izvirniku.
vznemirjanje lastnika nepremičnine – nedopustno vznemirjanje – negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – krajevno običajne meje
Vsakršno poseganje in vplivanje na nepremičnino soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag; ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo. Postavljeno vozilo večjih dimenzij, tik na meji med nepremičninama, tako da zastre okna kuhinje, jedilnice in dnevne sobe na nepremičnini tožečih strank, pri čemer je na nepremičnini tožene stranke na voljo dovolj prostora za postavitev vozila drugje, je nedopustno vznemirjanje.
Odločitev, da ima tožnik - odvetnik, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in ki opravlja dejavnost največ polovico polnega delovnega časa, pravico do delne pokojnine, je skladna z načelom enakosti pred zakonom.
Napihljivi tobogan, primeren za uporabo otrok od petega leta dalje, ne glede na svojo višino, ne predstavlja nevarne stvari, za katero bi imetnik odgovarjal po načelu vzročnosti.
izvedenec – ponovno dokazovanje z izvedencem – odprava nejasnosti v izvedenskem mnenju – postavitev novega izvedenca
Za ponovitev dokazovanja zadošča, da stranka verjetno izkaže nejasnost, pomanjkljivost ali protislovnost izvedenskega mnenja. Zmotno je torej stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bi bil tožnik upravičen do dokazovanja z novim izvedencem šele, če bi prej dokazal, da je mnenje sedanje izvedenke nestrokovno.
tožba na ugotovitev očetovstva - nujno sosoporništvo - pasivna legitimacija - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da sta mati in otrok nujna in enotna sospornika. Ker je tožnik tožil le mater otroka, ne pa tudi otroka, je tožil napačno stranko. Mati sama za ugotovitveno tožbo očeta ni pasivno legitimirana, zato je bil tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Razlog za zvišanje dednega deleža po 2. odst. 13. člena ZD je izključno dejstvo, da dedič prvega dednega reda, ki zvišanje deleža zahteva, nima potrebnih sredstev za življenje.
Utemeljenost tožbenega zahtevka za prenehanje vznemirjanja služnostne pravice je odvisna od vprašanja, ali je bil toženec tožnici upravičen preprečevati izvrševanje služnosti ali ne.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - težje dihanje skozi nosnico
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da težje dihanje le skozi levo nosnico ne dosega tiste intenzivnosti, da bi tožnik ne zmogel večjih naporov oziroma bi jih zmogel le z večjim trudom.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Tožnik je kontinuirano v obdobju od leta 1970 do 1984 kot voznik opravljal zimsko službo, dela preko polnega delovnega časa pa ni opravljal zaradi nepredvidljivih, izjemnih in kratkotrajnih okoliščin, zaradi česar se za to delo izplačane plače ne vštejejo v pokojninsko osnovo.
izredna pravna sredstva - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
V skladu s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar pa ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka revizijo vložila sama, potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa tudi po pozivu in opozorilu na posledice ni predložila, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije v skladu s 4. odstavkom 108. člena ZPP.
Utemeljen je zaključek o tožnikovi soodgovornosti v višini 20 % zaradi verbalnega napada na toženca, izzivanja in zrevoltiranja v prepiru zaradi prislonjenega kolesa.
Obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila in izročitve stvari zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
ZDen je v veljavo stopil 07.12.1991. Določba 88. člena o prepovedi razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega je po določbah tega zakona obstajal dolžnost vrnitve, je tek zastaranja zadržala (383. člen ZOR), tek zastaralnega roka pa se je po končanem denacionalizacijskem postopku nadaljeval.
povrnitev stroškov - sklep o stroških - umik tožbe
Toženci niso izpolnili zahtevka, ki ga je uveljavljala tožeča stranka, in zato ne gre za umik tožbe v posledici izpolnitve zahtevka. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna tožencem povrniti pravdne stroške.
Ker je tožnica dogovor o uporabi njene nepremičnine za dostop do toženkine nepremičnine, katerega trajanje ni bilo določeno, preklicala, toženka od takrat dalje protipravno uporablja tožničino nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ta dogovor pravilno opredelilo kot prekarij oziroma dovoljeno neodplačno uporabo stvari (nepremičnine) do preklica.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da listine, ki so jih pritožniki predložili, tudi če bi sodišče le-te v prejšnjem postopku že imelo in jih vpogledalo, ne bi pripeljale do drugačne odločitve, saj je bila pot določena na podlagi drugih pravno odločilnih dejstev. Po 88. in 89. členu SPZ je sodišče v prvotnem postopku ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva in se nato odločilo, da se nujna pot določi po zahodni varianti. Dejstva, ki izhajajo iz predloženih listin, ne bi odločitve sodišča v ničemer spremenila.
ZPP člen 11, 11/1, 315, 315/1, 11, 11/1, 315, 315/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 131, 131/1, 171, 171/1.
vmesna sodba - soprispevek oškodovanca
Sodišče prve stopnje pa je nepravilno odločilo, da je tožnik 20 % prispeval k nastanku škode, ker ob prihodu domov ni prižgal luči in bil pozoren na stanje hodnika. Od povprečno skrbnega človeka namreč ni mogoče pričakovati, da se bo vsakodnevno ob prihodu domov najprej prepričal, ali je hodnik pred njegovim stanovanjem varen za hojo oziroma očiščen. Ravno nasprotno, objektivno je pričakovati, da so hodniki v večstanovanjskih stavbah očiščeni, varni za hojo, zato tožnik kot povprečno skrben človek ni imel nobenega razloga, da spornega dne prižge luč in se prepriča o stanju oziroma čistoči hodnika.