nepremoženjska škoda – strah – primarni in sekundarni strah – tek zamudnih obresti – začetek teka zamudnih obresti – zapadlost – zamuda
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo zaradi posega v njegovo telesno integriteto. S fizioterapijo in zdravniškim pregledom je tožnik nastalo škodo sam odpravljal. S plačilom navedenih storitev je prišlo do prikrajšanja v njegovem premoženju, takrat je ta njegova odškodninska terjatev tudi zapadla. Tožnik bi takoj po plačilu navedenih računov lahko zahteval povrnitev škode, tako kot to določa 299. člen OZ, vendar ni. To je storil šele z zahtevkom zavarovalnici 19.12.2005, zato je tožena stranka prišla v zamudo šele s potekom roka, ki je bil določen za izpolnitev.
Delitev na primarni in sekundarni strah ima le praktični pomen, ker je z njo mogoče lažje in točneje ugotoviti izvor, stopnjo in trajanje strahu v konkretnem primeru. Ne gre pa za dve obliki pravno priznane škode.
ZPP člen 185, 185/1, 185. ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3. ZBPP člen 9.
tožba – sprememba tožbe – zvišanje tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo – obveznosti zakoncev – skupno premoženje – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – nerazdelna odgovornost – brezplačna pravna pomoč
Sodišče je zaradi nasprotovanja toženke spremembo tožbe s sklepom dovolilo, ker je ugotovilo, da je zvišanje tožbenega zahtevka smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Tožnik je s tožbo zajel obdobje do vložitve tožbe, s spremenjeno tožbo pa obdobje po vloženi tožbi. Sodnica je v okviru materialno procesnega vodstva tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi navedb o pomembnih dejstvih.
Nevarna dejavnost mora biti takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo. Preskok 1,20 m visoke ograje v okviru lova storilca kaznivega dejanja zagotovo ni ravnanje, ki bi ga bilo mogoče v celoti obvladovati.
Vsebina objektivne odgovornosti je v odgovornosti, ki izhaja iz dovoljenosti ravnanja, ki je obremenjeno z določenim rizikom, ki ga ni mogoče obvladovati. V takšnem primeru je treba škodo, ki izvira iz takšnega dovoljenega ravnanja, pripisati tistemu, ki ima od njega materialne ali imaterialne koristi.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez nje ne bi mogel doseči. Pritožnica se ne pritožuje v svojem interesu, ampak v interesu A. K. in P. Ž.. Z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa pritožnica ne bi imela koristi, temveč nasprotno.
ZOR člen 348, 348/1, 349, 350, 361, 361/1, 362, 371, 387, 387/1, 392, 392/2, 393, 557, 1089.
pripoznava dolga - novacija - poravnava - zastaranje
Pogodba o poravnavi dolga ne predstavlja samostojno urejenega tipa pogodbe. Njena narava je odvisna od okoliščin konkretnega primera, največkrat pa bo imela prvine novacije in poravnave.
ZZZDR člen 52. OZ člen 95, 95/1, 99, 99/1, 99/2. ZZK-1 člen 6, 6/1.
darilna pogodba - razveljavitev darilne pogodbe - prenehanje pravice - subjektivni rok za izpodbijanje - skupno premoženje zakoncev - načelo publicitete
V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZZK-1 (pozitivni publicitetni učniki) se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic in pravnih dejstev, ki so vpisana v zemljiško knjigo, pri čemer velja neizpodbitna domneva, da vsakdo ve za vpisane pravice in pravna dejstva od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva. Navedeno mora sodišče upoštevati tudi pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za izpodbijanje po prvem odstavku 99. člena OZ.
prekršek - denarna kazen - neupravičeno izrečena kazen - plačilo kazni - nepravnomočnost odločbe sodnika za prekrške - zastaranje - tožba - neupravičena obogatitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
V kazenskem in smiselno tudi v postopku za prekrške velja domneva nedolžnosti, vse dokler obdolženemu ni dokazana krivda, to je s pravnomočno odločbo. Do takrat kazen ne more biti dokončno in s tem neupravičeno izrečena, razen v primerih, navedenih v 245. členu ZP.
Tožniku ni uspelo dokazati, da ni vedel, da zneska ni dolžan plačati. Da bi tožnik s tožbenim zahtevkom uspel, bi moral o morebitnem dvomu glede obstoja obveznosti obvestiti toženo stranko in si pridržati pravico zahtevati plačilo nazaj.
ZTLR člen 39, 39/2. URS člen 22. ZPP člen 5, 5/1, 8, 12, 123, 229, 283, 286, 337, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190, 198. SPZ člen 96, 96/2.
neupravičena pridobitev - uporabnina - izselitev zakonca - pomoč prava neuki stranki
Toženec se je izrecno odpovedal pravici, da si vzame pooblaščenca. Zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno nadaljevati postopek in mu ni bilo dolžno pojasnjevati, kakšne posledice ima lahko zanj nadaljevanje postopka brez pooblaščenca. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določbe 12. člena ZPP, saj je toženec postavljal vprašanja priči, upoštevaje, da je šlo za zadnji narok glavno obravnavo, pa novih trditev in dokazov, niti ni mogel več uveljavljati.
Tožeči stranki v spornem primeru, ko se je zaradi toženčevega nasilja morala izseliti iz hiše, pripada uporabnina v višini povprečne neto tržne najemnine.
ZPIZVZ člen 6, 7, 9. ZUP člen 129, 129/4. ZUstS člen 51, 59. ZPIZ/92 člen 289. ZOR člen 172.
predčasna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci – ponovna odmera – odločba ustavnega sodišča – pravnomočnost – odškodninska odgovornost zavoda
Tožnik zoper odločbo toženca, s katero je bila akontacija vojaške pokojnine prevedena v pokojnino po ZPIZVZ in odmerjena od zneska pokojninske osnove glede na čin – razred, ki ga je imel tožnik neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih, v odstotku glede na pokojninsko dobo po splošnih predpisih, v predsodnem postopku ni vložil pritožbe niti ni izčrpal vseh pravnih sredstev in izpolnil pogojev za vložitev ustavne pritožbe. Ker je bilo o njegovi pravici pravnomočno odločeno, je bila zahteva za novo odmero pokojnine utemeljeno zavržena.
preživljanje zakonca - izostanek sredstev za preživljanje- nesposobnost za delo - nepreskrbljenost zakonca - pravni standard - pogoj za preživnino
Poleg nesposobnosti za delo mora biti kumulativno izpolnjen pogoj izostanka sredstev za preživljanje, da bi bil izpolnjen temelj tožbenega zahtevka. Na osnovi prejemkov tožnice pa je sodišče pravilno sklepalo, da pri njej ni podana nepreskrbljenost kot pravni standard in pogoj za pravico do preživnine.
zmotna uporaba materialnega prava - uporaba zakona, ki je veljal v času škodnega dogodka - tuje motorno vozilo - pasivna legitimacija - zavarovalno združenje - odgovornost zavarovalnega biroja - solidarna odgovornost
Za presojo odgovornosti zavarovalnega biroja ali zavarovalnice za škodo, povzročeno po zavarovanem tujem vozilu, je treba uporabiti zakon, ki je veljal v času škodnega dogodka.
neupravičena pridobitev – preživnina – vrstni red vračunavanja plačil preživnine – javni jamstveni in preživninski sklad
Če je preživninski zavezanec ob plačilu navedel obdobje preživnine, za katero nakazuje del preživnine, upravičenka ne more sama izbrati vrstnega reda vračunavanja. Ker je za isto obdobje, kot ga je označil zavezanec, že prejela preživnino od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, je zahtevek slednjega iz naslova neupravičene pridobitve utemeljen.
pogodba o preužitku – aleatornost pogodbe – razmerja med zakoncema – skupno premoženje
Pogodba o preužitku je tvegana pogodba, pri kateri zaradi njene narave ni mogoče uporabljati pravila o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev pogodbenih strank v času sklenitve pogodbe. Aleatornost pogodbe o preužitku izključuje matematični obračun vrednosti nasprotnih izpolnitev pogodbenih strank. V nasprotnem primeru bi bil namen sklenitve takšne pogodbe izničen. Aleatorni značaj pogodbe o preužitku zato kaže na popolnoma odplačno pogodbo.
Za presojo razmerja med zakoncema v zvezi s pridobitvijo njunega skupnega premoženja je treba upoštevati pri izročilni pogodbi, ki jo sklene le eden od zakoncev, tudi okoliščine, ki se tičejo izpolnjevanja prevzetih pogodbenih obveznosti do izročevalca oziroma preužitkarja v obdobju skupnega življenja (in pridobivanja) zakoncev po sklenitvi izročilne pogodbe.
OZ člen 131, 131/2, 153, 154, 154/4, 186, 186/1, 188. ZOR člen 178, 178/4. URS člen 14.
odškodninska odgovornost – premikajoča se motorna vozila – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – odgovornost več imetnikov motornih vozil proti tretji osebi – ugovor izključne krivde – ugovor deljene krivde
Če več imetnikov motornih vozil odgovarja deloma ali v celoti, potem odgovarjajo solidarno. Z uporabo argumenta a contrario pridemo do zaključka, da v primeru, da ne odgovarjajo za škodo, njihove (solidarne) odgovornosti ni, zato je v postopku ugotavljanja odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim, ugovor izključne krivde dopusten.
Na podlagi dejstev, ob uporabi določila 88. člena ZDen je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta prodajna pogodba in aneks nična.
O načinu vrnitve nacionalizirane nepremičnine bo odločil upravni organ v postopku denacionalizacije in zato toženi stranki v tem postopku ne moreta ugovarjati, da tožeča stranka nima pravnega interesa na ugotovitvi ničnosti pravnega posla, ker ne obstaja dolžnost vrnitve spornega zemljišča v naravi.
ODZ paragraf 417, 418, 419. ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 2, 212.
pridobitev lastninske pravice - originarni in pravnoposlovni način pridobitve lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - trditveno in dokazno breme - neobrazloženost sodbe
Če tožničino lastninsko pravico utemeljuje izpolnjevanje pogojev za priposestvovanje, lahko ob ustrezni trditveni podlagi tožnica lastninsko pravico pridobi le v obsegu, v katerem je nepremičnino uporabljala. Če je tožnica upravičena do pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, pa je utemeljen tisti del tožbenega zahtevka, v katerem od tožencev zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, a le v obsegu, kot ga določa zavezovalni pravni posel.
Trditve o soglasju za gradnjo s strani tožničinega očeta ne omogočajo zaključka, da bi tožnica pridobila lastninsko pravico z gradnjo na tujem svetu, ki izključuje kakršnokoli pravnoposlovno dogovarjanje lastnika zemljišča in graditelja.