ZSReg člen 39, 39-1. ZGD-1 člen 32, 515. ZFPPIPP člen 429.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Ob določenem skupnem zastopanju je pritožba, podpisana le s strani zastopnice U. K. nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki pravice posamičnega zastopanja ni imela.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010121
Zakon o obveznem zavarovanju v prometu člen 18, 19, 19/2. OZ člen 131. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 127.
škoda, povzročena s prometno nesrečo - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno in prostovoljno zavarovanje - zavarovalna vsota pri obveznem zavarovanju motornih vozil - valorizacija zavarovalne vsote - zavarovalna polica - omejitev zavarovalne vsote - povrnitev škode - hude telesne poškodbe - pravica do dela s krajšim delovnim časom - izgubljeni dohodek - nadomestilo za izgubljeni dohodek - višina odškodnine oziroma nadomestila - bruto ali neto znesek - akontacija dohodnine - plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje
Zaradi omejene zmožnosti primerjave plač v primerljivih družinskih podjetij, je sodišče upravičeno kot enega izmed kriterijev upoštevalo tudi kriterije za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev, sprejete s strani Gospodarske zbornice RS, Združenja delodajalcev in Združenja Manager.
Pravica do dela na delovnem mestu s polovico polnega delovnega časa nujno ne pomeni, da sme biti tožnik na delovnem mestu prisoten le 4 ure, temveč le, da je v dnevu zmožen opraviti le polovico svojih delovnih nalog, ne glede na to, koliko ur je prisoten na delovnem mestu.
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po Zakonu o dohodnini obdavčljiva in se od nje plača dohodnina. Obračun akontacije mora izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka, ki je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00010182
OZ člen 633, 634, 635, 636, 637, 638, 639, 640, 660, 661, 662, 663, 664, 665. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116. ZPP člen 324, 324/4.
podjemna pogodba - gradbena pogodba - gradbeni podizvajalec - glavni izvajalec gradbenih del - pogodbena dela - sanacija napak - dodatna dela - napake izvršenega dela - nekvalitetno izvedena dela - dogovorjen obseg gradbenih del - pravočasno in pravilno grajanje napak - plačilo za opravljena dela - končna situacija - dokončni obračun - posebne gradbene uzance - dokazna ocena - predpravdno izvedensko mnenje - pritožbene novote
Izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi izven pravdnega postopka, se lahko v pravdi upošteva zgolj kot del trditvenega (in ne dokaznega) gradiva stranke, ki ga je pridobila, torej kot strankina navedba. Gre le za gradivo, s katerim je tožeča stranka v postopku zastopala svojo dejansko tezo, ki pa v izvedenem dokaznem postopku ni bila potrjena.
Tožeča stranka je pomanjkljivosti pri izvedbi del priznala, ni pa podala konkretiziranih trditev o tem, katera dela (in v kakšni količini), ki jih je izvedla, ne sodijo med pogodbena (po Pogodbi in Aneksu št. 1) ali sanacijska dela, temveč gre za nova, dodatna dela. Brez konkretnih trditev o tem, katera dela in v kakšnem obsegu naj bi predstavljala dodatna dela, tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na njihovo plačilo ne more biti uspešna. Zgolj s predložitvijo svojega obračuna del (iz katerega tudi sicer ni mogoče razbrati, katera dela naj bi bila dodatna dela), tožeča stranka ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev o pravno relevantnih dejstvih. Iz istega razloga tudi vpogled v količine izvedenih del v gradbenem dnevniku ne bi mogel nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Glede na to, da je tožeča stranka priznala nekvalitetno izvedbo del in se zavezala k izvedbi sanacije na predlagani način, vprašanje pravilnega grajanja napak ni bilo sporno in posledično za odločitev v konkretni zadevi niti ne relevantno.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - meritorna odločitev sodišča - pravnomočna odločitev - zavlačevanje postopka - zloraba procesnih pravic - denarna kazen zaradi zlorabe pravic - kaznovanje udeležencev postopka - popolnost pritožbe - formalni preizkus pritožbe
Ob dejstvu, da je pritožbeno sodišče s tem sklepom že tretjič zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke v zvezi s sodnimi taksami kot neutemeljeno, ocenjuje, da ta z veriženjem vlog z bistveno enako vsebino zlorablja pravice, ki ji gredo v postopku, s tem pa po nepotrebnem obremenjuje sodišče z dodatnimi postopki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00008695
ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 18, 20, 21. URS člen 2, 33, 156.
zasebna lastnina - premoženje nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - uporaba določb ziz - pogoji za izdajo začasne odredbe - izpodbojna zakonska domneva - metodologija za oceno - prepoved odtujitve in obremenitve stvari - zaznamba spora - postopek za oceno ustavnosti zakona
V postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki je v fazi začasnega zavarovanja, zadostuje z verjetnostjo izkazana ocena, da premoženje, s katerim naj bi toženec razpolagal v preiskovanem obdobju, izvira iz nezakonitega ravnanja.
nedovoljena revizija - obvezno zastopanje po odvetniku - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Predpisano obvezno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po odvetniku oziroma zahteva, da revizijo stranka lahko vloži sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, je dopustna z vidika ustavnih določb. Sistem brezplačne pravne pomoči po ZBPP namreč ustrezno ureja problematiko oseb, ki nimajo finančnih možnosti za samostojno zagotovitev odvetniškega zastopanja. V prid dopustnosti takšne ureditve se je že izreklo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, pa tudi Ustavno sodišče RS.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - poslovni naslov - vpis spremembe poslovnega naslova v register - ustavitev postopka izbrisa - pravni interes za pritožbo - sklep o obstoju izbrisnega razloga - dovoljenost ugovora - pravočasnost ugovora
Registrsko sodišče je pred iztekom dvomesečnega ugovornega roka izbrisni postopek ustavilo. Kot izhaja iz podatkov sodnega registra, je bil ta sklep javno objavljen. Za upnika v tem postopku je bil izid postopka ugoden. Zato nista imela nobenega razloga, da bi se zoper ustavitev izbrisnega postopka pritožila. Če bi vložila ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa, ki je bil s sklepom z dne 12. 4. 2007 ustavljen, bi ga registrsko sodišče zavrglo, ker zanj ne bi imela pravnega interesa. V pravnem prometu sta vestno ravnala in se zanesla na podatke, vpisane v sodni register. Zato ju niso mogle prizadeti nobene škodljive pravne posledice. Ko pa je sodišče izdalo nadomestni sklep s katerim je sklep o ustavitvi postopka 10. 7. 2017 razveljavilo in izdalo sklep o obstoju izbrisnega razloga, sta se upnika šele tedaj imela možnost pritožiti zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga in hkrati vložiti ugovora. Rok za vložitev ugovora v postopku izbrisa subjekta vpisa je z izdajo sklepa o ustavitvi postopka z dne 12. 4. 2017 kot nadaljno fazo odločanja v postopku prenehal teči. Registrsko sodišče bi sicer postopalo pravilno, če bi počakalo na iztek dvomesečnega roka, torej do 10. 5. 2017 in nato odločilo o ugovoru M. Zaradi opisanega teka postopka pa upnika pri uveljavljanju svojih pravic ne moreta biti prikrajšana.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da že iz samih navedb tožene stranke izhaja, da začasno povečan obseg dela pri toženi stranki v času sklepanja pogodb o zaposlitvi s tožnico ni bil podan. Ni podlage za zaključek, da je šlo ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi s tožnico za začasno povečan obseg dela, katerega tožena stranka sama veže na promet oziroma uspešnost poslovanja.
Četudi je v zvezi z vprašanjem transformacije ključen čas in okoliščine ob sklepanju pogodbe, pa je za zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomembno tudi to, da je čas trajanja razloga za sklenitev pogodbe jasno predviden, saj je le tako lahko preverljiv.
telesni napad - sodelovanje v pretepu - žalitev - verbalni napad - nedopustnost ravnanja (protipravnost) - krivdna odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - delež povzročiteljev škode - izključitev protipravnosti zaradi silobrana - neizogibno potrebna obramba - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - udarec s pestjo v obraz - udarec v lice - zlom nosne kosti
Tožnica je toženca z vilicami poskušala zabosti, toženec pa je tožnico večkrat udaril v obraz. Vendar se ni samo branil, temveč je, glede na to, da so bile poškodbe pri tožnici hujše kot pri njem, obrambo, ki bi bila neizogibno potrebna za odvrnitev napada, presegel in se s tem prekomerno odzval. Tako je pravilen zaključek o njegovem soprispevku v višini 60 % in njenem v višini 40 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009011
OZ člen 54, 54/1, 131, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 8.
obličnost pogodbe - dogovorjena oblika pogodbe - dogovor o plačilu odškodnine - pravica do povračila škode - izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve - dokazno breme - zavezanec za plačilo - igranje košarke
Tožnik bi ob izdaji izpisnice lahko predvidel, da se igralec v njegov klub ne bo želel vrniti. Tovrstnemu riziku bi se lahko izognil že ob podpisu izpisnice, s sklenitvijo pisnega dogovora, ki mu bi olajšal dokazovanje zatrjevanih dejstev. Ali je bil takšen dogovor sklenjen, je stvar dokazne ocene, pri čemer je dokazno breme na tožniku.
Toženec je z vsakim delnim plačilom pripoznal svoj dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano, zastaralni rok pa je začel teči znova (364. člen OZ in prvi odstavek 369. člena OZ).
Pogoji za omejitev teka zamudnih obresti niso podani, ker vsota zapadlih in neplačanih obresti na dan uveljavitve OZ-A dne 22. 5. 2007 še ni dosegla glavnice.
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - odškodnina v obliki denarne rente - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - znesek, ki bi ga odškodovanec dobival od umrlega - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega - dolžnost preživljanja zakonca - izguba preživljanja zaradi smrti preživljalca - trajanje rente - določitev višine rente - pričakovana življenjska doba - deliktna odškodninska odgovornost - kdaj zapade odškodninska obveznost
Pravica osebe, ki jo je umrli preživljal, je odškodninske narave, vendar pa se v tem institutu prepletajo tudi prvine rodbinskega prava.
Krog upravičencev do odškodnine za izgubljeno preživljanje oz. izgubljeno pomoč je širši od kroga oseb, ki bi jih moral umrli preživljati po zakonu. Razdeliti jih je mogoče v tri skupine. Prvi so tisti, ki sicer niso preživninski upravičenci, so pa dejansko prejemali redno podporo umrlega. Zaradi njegove smrti so za to podporo sedaj oškodovani. Drugi so tisti, ki so preživninski upravičenci, pa četudi umrli svoje preživninske obveznosti sploh ni izpolnjeval. Škoda, ki so jo s smrtjo utrpeli ti, je poseg v njihovo subjektivno preživninsko pravico, ki bi jim šla po določbah ZZZDR. Tretji tip aktivno legitimiranih oseb pa združuje oba zgoraj navedena tipa - to so tisti preživninski upravičenci, ki jih je umrli tudi dejansko podpiral. V slednjo skupino sodi tožnica.
Dejavnik pričakovane življenjske dobe bi se upošteval le v primeru, če bi toženka z verjetnostjo izkazala, da bi bila življenjska doba pokojnika krajša od življenjske dobe tožnice (npr. zaradi bolezni pokojnika).
zapuščina - zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - izrek napotitvenega sklepa - vezanost stranke na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
Z napotitvenim sklepom je dediču kot kasnejšemu tožniku podeljen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa mora tožnik poskrbeti sam. Na (napačen) napotitveni sklep stranka tudi ni vezana.
Zahtevek, s katerim dedič zahteva ugotovitev, da neko premoženje sodi ali pa ne sodi v zapuščino, se lahko nanaša le na konkretno premoženje, ne pa na zatrjevanje in dokazovanje posplošenega negativnega dejstva, da "po zapustniku ni nobene zapuščine".
Ker so dokazni predlogi pravdnih strank v obeh sporih v pretežni meri enaki, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je prekinitev postopka I Pg 154/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju, do pravnomočne rešitve spora XI Pg 3008/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, smotrna. Po presoji pritožbenega sodišča pa je v okoliščinah danega primera pomemben tudi vidik pravne varnosti. Sodišče prve stopnje se je z odločitvijo o prekinitvi postopka izognilo nevarnosti, da bi ob istem pravno relevantnem dejanskem stanju prišlo do dveh različnih odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00009158
ZASP člen 30, 81, 153, 156, 156/2, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4, 157/7. OZ člen 198. ZASP-B člen 26, 26/4. ZPP člen 285.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - avtorske pravice - male avtorske pravice - radijska dejavnost - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - podlaga za odmero nadomestila - višina nadomestila - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - tarifa SAZAS - skupni sporazum - materialno procesno vodstvo
Tarifa 98 ima v delu, v katerem določa kriterije za določitev višine nadomestila za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke (nerazveljavljena drugi in tretji odstavek II. poglavja), naravo in veljavo skupnega sporazuma.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti zahtevka upoštevalo podlago iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki v 1. alineji kot zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. V zvezi s tem so odločilne ugotovitve, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja, da je bilo tožnikovo delovno mesto v resnici ukinjeno, ter da so dela tega delovnega mesta prevzeli trije delavci tožene stranke ter družba, s katero je tožena stranka sodelovala že pred spremembo sistemizacije. Sodišče prve stopnje je na podlagi teh ugotovitev utemeljeno zavrnilo tožnikovo vztrajanje, da so bile organizacijske spremembe pri toženi stranki le navidezne.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 335.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je v pisni obdolžitvi tožnici očitala, da je spornega dne pri analiziranju stabilnosti vzorcev tablet zdravila naklepoma ponaredila rezultat analize in ponaredila oziroma prekrila podatke, ki so pomembni v postopku raziskave odstopa, ... Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožnici neutemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zamudna sodba
Obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP je v primeru izdaje zamudne sodbe izključen, zaradi česar obnova iz tega razloga ni dopustna. Zamudna sodba namreč temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb.
OZ člen 6, 174, 239, 239/2, 619. ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 247, 247/1.
izločitev sodnega izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - dvom o nepristranosti - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - odškodninska odgovornost bolnice - zdravniška strokovna napaka - poslovna odškodninska odgovornost - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - pomanjkanje vzročne zveze - neobstoj vzročne zveze
V skladu s prvim odstavkom 247. člena ZPP v zvezi s 6. točko 70. člena ZPP so izločitveni razlog zgolj tiste okoliščine, iz katerih izhaja izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali če njegovo ravnanje kaže na pristranski odnos do stranke.
Izražanje mnenj o pooblaščencu stranke, če ni hkrati izkazan negativni odnos do stranke same, ni razlog za izločitev izvedenca.
Operacija zdravstvenega stanja ni izboljšala. V primeru, ko škoda nastane v zvezi z opravljanjem dejavnosti v zdravstvu, gre za poslovno odškodninsko odgovornost. Zdravnik oziroma zdravstvena ustanova, pri kateri zdravnik dela, ne odgovarja za uspeh operacije, saj med zdravstveno ustanovo in pacientom sklenjena podjemna pogodba predstavlja obligacijo prizadevanja in ne obligacijo uspeha. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da je prišlo do kršitve pogodbene obveznosti zdravnika oziroma zdravstvene ustanove, katere posledica je pravno priznana škoda. Zdravstvena ustanova (oziroma zavarovalnica) pa mora, da se razbremeni odškodninske odgovornosti, dokazati, da je ravnala po pravilih profesionalne skrbnosti.