ZDru-1 člen 1, 1/1, 1/2, 9, 9/1, 9/1-4, 14. URS člen 42.
lovsko društvo - izključitev člana iz lovske družine - izpodbijanje odločitev organov društva - pravila lovske družine - verbalni napad - žalitev - kršitev pravil - kršitev kodeksa - disciplinski postopek - disciplinska sankcija - načelo sorazmernosti
Ker je tožnik, ki je lovec, drugega lovca žalil in mu rekel, da je buldog, da naj ga pogledajo, da se slini kot buldog in da bi bilo treba poklicati zavetišče, je upravičena sankcija opomin, ne pa tudi izključitev iz lovske družine.
Izključitev člana iz lovske družine je najhujša disciplinska sankcija in mora biti pridržana le za hujše kršitve, takšne, ki vplivajo na odnose v celotnem društvu.
pravica uporabe - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na originaren način - gradnja na tujem - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - pravilna uporaba materialnega prava - pravna kvalifikacija dejanskega stanja - (ne)vpis v zemljiško knjigo - nedopusten poseg v lastninsko pravico
ZLNDL določa, da lastninsko pravico pridobi tisti, ki je ob uveljavitvi zakona imel pravico uporabe; ne glede na to, ali je bila le-ta v zemljiški knjigi vpisana, ali ne.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/3, 224. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 7, 19.
povrnitev stroškov pravdnega postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - zapisnik kot javna listina - stroški strank - potni stroški - dokazovanje
Res je sicer, da bi vložitev stroškovnika morala biti zabeležena v zapisniku. Domneva se namreč, da je vsebina zapisnika resnična in popolna, ker je zapisnik javna listina, vendar je tudi zoper sodni zapisnik dovoljen dokaz nasprotja. Ta dokaz je tožencu uspel. Potemtakem ni bistveno, da toženec ni takoj ugovarjal zapisniku.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da odpoved omenja, da je tožnik kupcem zaradi napačnega ravnanja z odkupljenim materialom omogočil pridobitev premoženjske koristi, v zvezi s tem ni pomembno to, da tožnik ni imel namena sebi ali komurkoli drugemu pridobiti premoženjsko korist. Bistveno je, da je tožena stranka, nato pa tudi sodišče prve stopnje, ugotovila tožnikove nepravilnosti pri ravnanju z odkupljenim materialom, pri čemer sodišče niti ni sledilo očitku iz odpovedi o tožnikovem naklepnem ravnanju, saj je v zvezi s kršitvami ugotovilo hudo malomarnost. Nerelevantna je torej pritožbena navedba, da tožena stranka ni dokazala tožnikove naklepne kršitve delovnih obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009173
ZNP člen 12, 15, 37. ZPP člen 22, 22/1, 22/2. ZZZDR člen 106. ZPND člen 19, 19/3.
sprememba stikov - režim stikov - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - posebne okoliščine primera - ugovor krajevne nepristojnosti - otrokova korist
Ne drži, da posebne okoliščine primera - že pridobljeno mnenje izvedenca in seznanjenost lokalnega CSD z družinsko problematiko, ki jih navaja sodišče, narekujejo pristojnost ptujskega sodišča, saj naša ureditev ne pozna pristojnosti po načelu ekonomičnosti oziroma po načelu koristi otroka.
stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - izvrševanje služnosti - prestavitev služnosti - ukinitev služnosti - pogoji za prenehanje služnosti - spremenjene okoliščine - poočitev - izbris iz zemljiške knjige - identiteta zahtevkov - podlaga tožbenega zahtevka - litispendenca
Identiteta zahtevkov ni podana, saj mora sodišče pri odločanju upoštevati različne kriterije, in sicer pri prestavitvi služnostne poti ob priznavanju potrebnosti služnostne pravice način najmanjše obremenjenosti gospodujočega zemljišča, oziroma v primeru ukinitve služnostne pravice spremenjene okoliščine na strani služnostnih upravičencev, zaradi katerih služnost ni več potrebna. Različne so tudi posledice glede zemljiškoknjižne ureditve. V primeru prestavitve izvrševanja služnostne pravice gre namreč za obstoj iste služnosti, ki se izvršuje drugače, zato se v zemljiško knjigo sprememba zgolj poočiti. Pri ukinitvi služnostne pravice ta ne obstoji več in v zemljiški knjigi se izvede njen izbris. Gre torej za pravno in dejansko različni podlagi tožbenih zahtevkov, zato je pravno zmotna odločitev sodišča, da je podana litispendenca.
Glede na pritožbene navedbe in k pritožbi predložena dokazila je zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor šteje za umaknjen, preuranjen. Dolžnica namreč v pritožbi zatrjuje pravočasno plačilo sodne takse za navedeni ugovor in za to k pritožbi prilaga tudi dokazilo, iz katerega izhaja plačilo sodne takse v znesku 55,00 EUR na dan 12. 9. 2017 na podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks.
ZKP člen 101, 105, 109, 109/2, 111, 111/1, 502, 502/1, 502d. ZIZ člen 240, 270, 271.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - sredstva zavarovanja - začasne odredbe - vrste začasnih odredb - zemljiški dolg - predmet zavarovanja z začasno odredbo - zemljiško pismo - prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost razpolaganja s premoženjem - dokazno breme - predlog za izdajo začasne odredbe - konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe - standard obrazloženosti
Razlog zavrnitve pritožbenih navedb glede presoje pogoja nevarnosti iz prvega odstavka 502. člena ZKP, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo, je, da sta oškodovanca ta pogoj utemeljevala le z aktivnostmi, ki segajo predaleč v preteklost, da bi bilo iz njih lahko upravičeno sklepati na v tem trenutku obstoječo nevarnost razpolaganja s premoženjem obdolžencev in udeležencev, zaradi katere bi bila (vsaj) bistveno otežena izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka.
Rubež s hrambo zemljiškega pisma ni dopusten način zavarovanja z začasno odredbo, ker gre že za dejanje izvršbe in ne zavarovanja. Primeroma so dopustni načini zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo predpisani v 271. členu ZIZ, po katerem sme sodišče v ta namen izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V sodni praksi se je v zvezi z zemljiškim dolgom kot dopusten način zavarovanja (denarne ali nedenarne terjatve) uveljavila prepoved obremenitve ali razpolaganja z zemljiškim pismom, oz. prepoved prenosa ali zastave zemljiškega pisma.
ZDR-1 člen 10, 10/6, 89, 89/1, 89/1-1, 112, 112/1, 170.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev
V 1. odstavku 112. člena ZDR-1 je določeno, da delodajalec članu sveta delavcev ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev. Obveznost delodajalca za pridobitev takega soglasja je določena tudi v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, razen če član sveta delavcev odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu. Navedeno pomeni, da bi toženka soglasje potrebovala, če bi tožnik odklonil ponujeno ustrezno zaposlitev. Glede na to, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da je bila odpoved podana iz poslovnega razloga, da je toženka istočasno ponudila tožniku v podpis drugo zaposlitev za ustrezno delovno mesto in da je tožnik ponujeno zaposlitev sprejel, je pravilen zaključek, da soglasje sveta delavcev ni bilo potrebno.
Zaradi prenosa del na druga delovna mesta je bilo delovno mesto tožnikov ukinjeno, ker je prenehala potreba po delu tožnikov pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Toženka je spremenila pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ukinila delovno mesto voznik reševalec, na novo pa (med drugim) sistemizirala delovno mesto voznik reševalec II. Pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto je ponudila tudi tožnikoma. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka tožnikoma zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potrebe po delu tožnikov pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi iz ekonomskih, organizacijskih, strukturnih in tem podobnih razlogov, skladno s 1. alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 17, 17/4, 18, 118, 200, 200/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.
Status samozaposlenih in status delavca v delovnem razmerju se ne izključujeta. Tudi v primeru, če samozaposleni opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, pri čemer obstajajo elementi delovnega razmerja, velja določba 13. člena ZDR-1 (oziroma ustrezno enaka določba ZDR) o domnevi delovnega razmerja v primeru obstoja elementov delovnega razmerja.
Med elementi delovnega razmerja, ki so opredeljeni v 4. členu ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in nadzorom delodajalca), razen izjemoma, ni odločilna volja za sklenitev takšnega razmerja, temveč je v zvezi z voljo delavca odločilna le prostovoljna vključitev v organizirani delovni proces delodajalca, kar pomeni da delavec dela v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu, kakor je tožnica pri toženi stranki.
splošni in posebni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - vzročna zveza - višina škode - materialno procesno vodstvo
Preizkusu alkoholiziranosti se je mogoče izmakniti na različne načine. Ker ti načini v splošnih pogojih niso definirani, je sodišče tisto, ki mora upoštevajoč okoliščine vsakokratnega primera presoditi, ali je do tega res prišlo. Nobenega dvoma ne more biti, da je za takšno presojo pomembno tudi dejstvo, ali je voznik poklical policijo.
Dokazno breme glede tega, da so bile ure dela plačane, je na tožencu kot delodajalcu, ne na tožniku. Delodajalec je tisti, ki za delavca izvaja obračune plač in posledično tudi razpolaga s podatki in listinami za dokazovanje plačila. Toženec zgolj s svojo izpovedjo, brez drugih dokaznih predlogov v smeri dokazovanja gotovinskih izplačil tožniku, pri dokazovanju tega po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ni bil uspešen.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o izdaji začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - prepoved razpolaganja - izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - denarna kazen - denarno kaznovanje
V obravnavanem primeru upnik ni izkazal predmeta izvršbe oziroma zavarovanja (zatrjevanega depozita). Predlagana začasna odredba na neizkazanem dolžnikovem premoženju ne more doseči svojega namena, zaradi česar je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010341
KZ-1 člen 245, 245/1, 245/5. ZKP člen 36, 36/2, 358, 358-3, 385, 397.
pristojnost okrajnega sodišča - nov postopek pred sodiščem prve stopnje - stvarna pristojnost - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov
Pravilna je razlaga sodišča, da je potrebno zakonsko določbo drugega odstavka 36. člena ZKP, da okrožno sodišče izvede postopek samo in izda odločbo le v primeru, če med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, tolmačiti tako, da velja to le za isto oziroma nadaljevano glavno obravnavo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00008750
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZIKS-1 člen 13, 13/3, 13/5.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - zdravstveno stanje obsojenca - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Obsojencu izrečena kazen zapora se je izvrševala z delom v splošno korist, vendar je opravljanje obveznosti samovoljno opustil. Ni izkazal, da bi bil izostanek z dela povezan z njegovimi zdravstvenimi težavami in nezmožnostjo za delo.
S pravnomočno sodbo je bilo določeno, da je dolžan obsojenec delo v splošno korist opraviti v obdobju največ dveh let od njene izvršljivosti. To pa ne pomeni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče čakati na iztek omenjenega roka, če že pred tem ugotovi, da obsojenec dela ne opravlja iz neopravičenih razlogov.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - izpodbijanje dobrovernosti - trditveno in dokazno breme
Dobra vera se domneva (328. paragraf ODZ in tretji odstavek 72. člena ZTLR) in tožena stranka je tista, ki mora dokazati, da tožeča stranka (oziroma njeni pravni predniki) ni bila (niso bili) v dobri veri. Že trditve tožeče stranke v tožbi nikakor niso bile tako pomanjkljive, da bi lahko prišlo do prevalitve dokaznega bremena.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - deklaratorni učinek sklepa - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - izvršitev odločbe
Izrek sklepa o dedovanju ne vsebuje dajatvenega dela o tem, kdo, koliko, kdaj in na kakšen način poteka izplačilo posameznim dedičem njihovih dednih deležev v primeru, kadar so v zapuščini denarna sredstva. Realizacija pravic dedičev v konkretni zapuščinski zadevi ni stvar zapuščinskega sodišča, o delitvi zapuščine sodišče v tem postopku ne odloča.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010046
ZVZD-1 člen 5, 5/2.. ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v obravnavani zadevi podana (krivdna) odškodninska odgovornost drugotožene stranke. To je utemeljilo z ugotovitvami, da drugotožena stranka tožnici ni zagotovila ustrezne delovne obutve, ki bi lahko preprečila ali vsaj omilila nastanek škode, da ji ni zagotovila dela s tehnično brezhibnim delovnim strojem, da ji ni omogočila opravljanja izpita iz varnosti pri delu, da je ni poučila o pravilnem in varnem delu z viličarjem, ter da dela ni organizirala tako, da bi bila na delovnem mestu ves čas prisotna oseba, ki bi nadzirala način dela delavcev in strojev. S temi ravnanji je kršila določbo drugega odstavka 5. člena ZVZD-1, v skladu s katero je bila dolžna izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organiziranostjo.
najemna pogodba - neplačilo najemnine - normalna raba stanovanja - obveznosti najemodajalca - neporavnane obveznosti do najemodajalca - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, SZ-1 najemniku ne daje pravice, da samostojno preneha plačevati najemnino. Če stanje v stanovanju najemniku ne zagotavlja normalne uporabe, lahko o tem obvesti stanovanjsko inšpekcijo, ki odredi lastniku izvedbo potrebnih del za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, tega ne stori, lahko ta dela na stroške lastnika izvede najemnik sam, stroške izvedbe del pa nato pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine (93. člen SZ-1). To pa pomeni, da najemnik ne more samovoljno znižati ali prenehati plačevati v pogodbi dogovorjene najemnine.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delovanje njenih organov - objektivna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je odškodninsko odgovornost tožene stranke presojalo upoštevaje določila 22. in 26. člena Ustave RS, 6. člena EKČP, določil ZVPSBNO in OZ, torej na temelju krivdne odgovornosti tožene stranke za delo njenega organa, kar je pravilno tudi po stališču pritožbenega sodišča. Pritožbeno stališče tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje odločati neposredno v skladu s 26. členom Ustave RS, ki da določa objektivno odgovornost države brez uporabe OZ, je zmotno. 26. člen Ustave RS se nanaša le na odškodninsko odgovornost za protipravno izvajanje oblasti. Iz določbe izhaja, da je podlaga odgovornosti protipravno ravnanje državnega organa in sicer ravnanje pri delu ali v zvezi z delom, to je izvrševanjem oblasti, katerega posledica je nastanek škode. 26. člen Ustave RS je sicer pravna podlaga odškodninske odgovornosti države, določa protipravnost ravnanja, ki pomeni objektivno protipravnost (nasprotje s pravom), vendar ne zadošča za celovito obravnavo škodnega dogodka (vprašanja pravno priznane škode, vzročnosti, obsega škode …) zato je potrebno uporabiti splošna pravila odškodninskega prava ko ta določa OZ. Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča US 29984 oziroma Up-695/2011 z dne 10. 1. 2013, ker ta ne določa, da v primeru protipravnega ravnanja državnega organa ni potrebno dokazovati odškodninske odgovornosti po določilih OZ, kot to zatrjuje tožeča stranka. Z navedeno odločbo je Ustavno sodišče koncept odgovornosti države, ki izhaja iz protipravnega ravnanja konkretne osebe v državni službi, spremenilo v smislu, da lahko država na podlagi 26. člena Ustave odgovarja tudi tedaj, kadar protipravnega ravnanja ni mogoče pripisati konkretni osebi oziroma organu, ampak državnemu aparatu v celoti (gre za t.i. razosebljanje odškodninske odgovornosti države).