Odvetnica je pravilno zastopala toženko v postopku pred sodiščem prve stopnje. V primeru, ko so pooblaščenci organizirani kot odvetniška družba, so za zastopanje pooblaščeni vsi družbeniki te družbe, če pa so organizirani kot odvetniška pisarna, so za zastopanje pooblaščeni tudi zaposleni v takšni odvetniški pisarni.
Podpis vlagatelja, ki nima pooblaščenca, se mora nahajati na koncu pisne vloge, medtem ko je podpis pooblaščenca, zlasti pa odvetnika, običajno v rubrumu, pod navedbo pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika ali stranke - pravne osebe.
Dejstvo, da isto sodišče odloča v več postopkih, kjer je udeležen tožnik (civilni, kazenski), ne izkazuje pristranskosti sojenja v posameznih postopkih.
Članki niso objektivno žaljivi in iz njih ni mogoče zaznati senzacionalističnega poročanja, uporabe slabšalnih besed in zvez ali negativne vrednostne ocene tožnika. Toženka ob pisanju člankov tudi ni navajala, da je tožnik kriv očitanih mu kaznivih dejanj. Zgolj povzela je dogajanje na narokih v kazenskem postopku. V člankih je uporabljala pogojnik in povprečen bralec ni mogel zaključiti, da je tožnik kaznivo dejanje storil.
Prav to pa je tudi bistvo obravnavanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 310. člena KZ-1, ki je podano takrat, ko si storilec samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, za katero (zmotno) misli, da mu pripada in tega ne stori po redni poti (npr. preko policije, sodišča,...). Zato ne drži izvajanje pritožbe, da dejanska zmota opravičuje ravnanje obdolženca, ker je zmota o pravici, za katero je obdolženec mislil, da mu gre, sestavni del krivde oziroma subjektivnega odnosa obdolženca do pravice, ki si jo je samovoljno vzel. Iz tega razloga tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, ko zatrjuje, da obdolženec ni ravnal z direktnim naklepom. Zmota o pravici namreč ne izključuje naklepnega ravnanja obdolženca, kot to poskuša prepričati pritožba.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tudi tožnik soprispeval k nastanku škode, ker je pri svojem delu opustil potrebno pazljivost pri hoji.
Za ugotovitev soprispevka k škodnemu dogodku ni treba dokazati kršitve predpisov s strani tožnika. Pri opredeljevanju predpostavk odškodninske terjatve se običajno poudarja, da mora biti ravnanje nedopustno, pri čemer zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Izraz protipravno ravnanje (ravnanje v nasprotju s pravno normo) je zato ožji od pojma nedopustno ravnanje, to je ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Zato so preozka stališča, po katerih morajo imeti opustitve - torej dolžnosti opraviti določena dejanja zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode - pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu.
ZPP člen 12, 286b, 287, 287/1, 337. OZ člen 131. URS člen 26. ZFPPIPP člen 97, 102, 458. ZDPra člen 1, 3, 56.
odškodninska odgovornost države RS - odškodninska odgovornost RS za delo sodnika - protipravno ravnanje - obseg in višina škode - pravilno vročanje - pritožbene novote - zavrnitev izvedbe dokaza - načelo pomoči prava neuki stranki - dvom glede nepristranskosti sodišča - državno pravobranilstvo - zastopanje države
Ker je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek tožnika zaradi neizkazane protipravnosti ravnanja stečajnega sodišča in zaradi nedokazanosti nastanka škode, izvedba dokazov z vpogledom v stečajni spis in poizvedbami pri poštni agenciji, vse z namenom, ali je stečajna upraviteljica obvestilo poslala tujemu upniku v tujino, ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
ZDR-1 člen 89, 89/2, 118, 118/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza
Tožnica je bila z odpovedano pogodbo zaposlena na delovnem mestu posluževalca stroja za mehansko obdelavo ulitkov. Na isto delovno mesto je toženka, še preden je tožnici vročila izpodbijano odpoved ter nato tudi v času odpovednega roka, zaposlovala in sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas (iz razloga začasno povečanega obsega dela) z drugimi delavkami. To pa pomeni obstoj okoliščine, da pri podaji odpovedi tožnici ni obstajal utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita kljub siceršnjem obstoju poslovnega razloga.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011200
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8, 47, 47/1.. ZDR člen 6, 6/1, 6/7, 6a, 6a/4, 45, 45/1.. OZ člen 347, 347/1.
dodatek za nadurno delo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo odškodninski zahtevek iz naslova trpinčenja in neenake obravnave na delovnem mestu. Ker po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nadrejena tožnika ni smešila in obrekovala za hrbtom, o njem ni širila neresničnih govoric in se ni norčevala iz njegovega zasebnega življenja in narodnosti, je posledično pravilna tudi zavrnitev zahtevka, da se mora tožena stranka oziroma nadrejena tožniku osebno opravičiti.
Sodišče prve stopnje je v obsežnem dokaznem postopku po nepotrebnem ugotavljalo, ali so bile opravljene nadure potrebne ali ne, kar pa ni bistveno. Bolj pomembne so okoliščine oziroma vprašanja glede tega, ali so bile nadure, ki jih je tožnik očitno opravljal z vednostjo delodajalca in v skladu z izvajanjem delovnega procesa tožene stranke, dejansko opravljene ali ne. S tem se sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je pomembno vprašanje, ali bi se delo lahko opravilo v krajšem času, ni ukvarjalo.
Pritožbeno sodišče je v primerljivi zadevi pojasnilo, da mora delodajalec v primeru, ko delavec z njegovim vedenjem opravlja nadure, bodisi te ure delavcu tudi priznati kot opravljene nadure ali pa mu, če šteje, da njegova prisotnost na delu ni potrebna, opravljanje dela preko polnega delovnega časa prepovedati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011641
ZDR člen 184.. OZ člen 179.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - odmera višine odškodnine - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe
Zaradi škodnega dogodka je tožnik utrpel zlom velike grče desne nadlahtnice, izpah desnega ramena in udarnino desne strani prsnega koša, kar je po mnenju izvedenca visokoenergetska poškodba desnega ramena. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugotovitve sodnega izvedenca iz podanega izvedenskega mnenja, zlasti glede intenzitete in trajanja telesnih bolečin, pa tudi glede poteka zdravljenja ter ustrezno ocenilo vse neugodnosti, ki so bile povezane z zdravljenjem poškodb. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prisojena odškodnina v višini 8.000,00 EUR primerna in pravična.
Tožnik je spremenil tožbo oziroma zvišal tožbeni zahtevek tik pred zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje. S pripravljalno vlogo z dne 25. 8. 2017 je prvotni tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal s tožbo v višini 25.035,92 EUR, zvišal na znesek 32.035,92 EUR, postopek pa se je nato zaključil na naroku za glavno obravnavo z dne 19. 9. 2017, na katerem je bila izdana izpodbijana sodba. Vse do 25. 8. 2017 je postopek potekal v zvezi z odškodninsko terjatvijo v znesku 25.035,92 EUR. Zato je to vrednost spornega predmeta potrebno upoštevati ne le pri vrednotenju opravljenih storitev v prvem sojenju (in v pritožbenem postopku), ampak tudi pri izračunavanju uspeha strank v postopku.
Posest je po določbi prvega odstavka 24. člena SPZ neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), medtem ko je toženec preko parcele št. 40/6 občasno hodil in vozil na parcelo št. 40/4, za kar je vselej imel dovoljenje večinskih lastnikov.
Kdor občasno zapelje preko tuje nepremičnine na prošnjo in po dovoljenju lastnika, nima posesti. Takšna uporaba ne predstavlja dejanske oblasti nad nepremičnino.
Obravnavano ravnanje je namreč brez tožničinega soglasja poseglo v dotedanji način izvrševanja posesti. To pa je po določbi 35. člena SPZ razlog za varstvo posesti celo med več soposestniki. Obravnavani del parcele št. 40/6, na katerem je prišlo do motenja posesti, predstavlja zelenico pred stopniščem in vhodom v tožničino stanovanje. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica na tem delu zelenice imela postavljena cvetlična korita. Toženec njene posesti cvetličnih korit in tega dela zelenice ni zanikal.
Brez tožničinega soglasja ni smel posegati v to posestno stanje, ne glede na to, ali sta se ostala dva solastnika nepremičnine s tem strinjala ali ne.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje navaja, da pritožnica ni zmožna sodelovati pri manj omejujočih oblikah zdravljenja, saj da glede na psihično stanje ni sposobna razumeti svojega stanja. Ker naj bi to zdravljenje (kot ugotavlja sodišče prve stopnje) potekalo v obliki jemanja ustreznih zdravil, ni ustrezno (konkretno) pojasnjeno, zakaj to kljub njenemu trenutnemu psihičnemu stanju ne bi moglo enako uspešno potekati v manj prisilni (to je "milejši") obliki.
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZPP člen 205.
predlog za delitev solastne stvari - civilna delitev solastnine - fizična delitev - velikost deležev na nepremičnini - prekinitev postopka
Predlagateljici utemeljeno grajata stališče prvega sodišča, da med udeleženci obstaja spor o velikosti njihovih deležev na predmetu delitve, saj nihče od udeležencev postopka ne trdi, da bi bil njegov solastniški delež drugačen od tistega, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
Tožeča stranka sicer ni javna uslužbenka, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka, ki opravlja koncesijo na področju socialnega varstva, dolžna v skladu s 46. členom ZSV delovna razmerja zaposlenih pri njej urejati v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.
Tožeča stranka je lahko kadarkoli po prevedbi uveljavljala nepravilnost pri določitvi delovnega mesta in plačnega razreda za nazaj, torej za čas po 1. 8. 2008, pri tem pa je bila omejena le z zastaralnim rokom.
Ker je tožeča stranka pred prevedbo opravljala delo na delovnem mestu, ki je bilo uvrščeno v IV. tarifno skupino, za katero tudi izpolnjuje pogoj strokovne izobrazbe IV. stopnje, tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je tožečo stranko pravilno prevedla na delovno mesto "socialna oskrbovalka III", saj se za to delovno meso zahteva III. stopnja strokovne izobrazbe.
ZPP člen 212. ZDavP-2 člen 145, 154/2, 145/2-2. ZIZ člen 17, 17/1.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - preizkus obračuna obresti - nesubstanciran dokazni predlog - izvedenec finančne stroke - informativen dokaz
Dolžnik je predlagal izvedenca finančne stroke z namenom dokazovanja, da obresti ni mogoče preizkusiti. Ker so bili na voljo dolžniku vsi podatki za preizkus pravilnosti obračuna obresti, tak dokazni predlog ni ustrezno substanciran. Dolžnik bi moral navesti, v čem konkretno je obračun napačen, kar bi šele lahko dokazoval z izvedencem. T. i. informativni dokaz ni dopusten, razen v zvezi z dejstvi, ki so zunaj sposobnosti zaznave strank, kar tukaj ni primer.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00009533
URS člen 34, 35. OZ-UPB1 člen 134, 177, 178, 179, 179/1. ZMed člen 26.
poseg v osebnostne pravice po tisku - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - pravica do svobodnega izražanja - test sorazmernosti - praktična konkordanca - objava popravka - objava opravičila - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da novinarka V.L. ni ravnala v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo in se ni v zadostni meri potrudila, da bi v zvezi s sporno informacijo, da je med preiskovanimi policisti tudi tožnik, pridobila odziv slednjega, kot ji to narekuje 3. točka Kodeksa novinarskega dela. Posledično imenovana ni z ustrezno mero skrbnosti preverila točnosti informacij, ki jih je želela uporabiti in objaviti, kot to določa 1. točka Kodeksa novinarskega dela, zato tudi ni imela utemeljenega razloga verjeti v resničnost zapisanega.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje s privolitvijo - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - pravica do zdravljenja - poseg v ustavno pravico - pogoji za zdravljenje brez privolitve - začasna omejitev gibanja - psihično stanje - duševna bolezen
Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je moč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Tak poseg je dopusten, če je nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi ogrožanja njihovega življenja ali povzročanja hude škode) bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Če si sama povzroča škodo ali ogroža svoje življenje, je treba ugotoviti, ali je zaradi narave svoje bolezni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Če jih ni, je treba zaščititi njene pravice z nadomestitvijo njene odločitve z ustreznim ukrepom države. Namestitev osebe v psihiatrični ustanovi in zdravljenje je dovoljeno, če sama oseba vanj privoli. Kadar pa ga odklanja, kot v obravnavanem primeru, so v 30. členu ZDZdr, predvideni posebni postopki, med njimi tudi sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, ki ga je sodišče prve stopnje po predpisanem postopku opravilo v obravnavanem primeru.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - znaki kaznivega dejanja
Pritožnica zmotno meni, da obdolženka ni imela nobenega motiva za storitev kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, ker se je dobro zavedala, da denarja ni hranila pravilno in da bo v primeru primanjkljaja sama morala pokriti primanjkljaj, kar se je tudi zgodilo. Kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, kot je opredeljeno v prvem odstavku 209. člena KZ-1, stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupan pri opravljanju gospodarskih, finančnih ali poslovnih dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi. Za obstoj kaznivega dejanja je bistveno, da so stvari osebi, preden si jih protipravno prilasti, zaupane, med drugim, pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Obdolženki, ki ji je bil denar last banke 1 zaupan v zvezi s poslovanjem pogodbene pošte, si je ta denar protipravno prilastila za plačilo zapadlih najemnin torej za lastne potrebe. Denar je pravi lastnici odtegnila brez relevantne pravne podlage, torej si ga protipravno prilastila, povzročen primanjkljaj pa je bil pokrit šele s kompenzacijo med R. H. s. p., in P. d. o. o., za po obdolženki opravljene storitve na pogodbeni pošti ... .
pravica do izvedbe predlaganih dokazov - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - zaslišanje strank - neudeležba stranke na naroku - nemogoča izvedba dokaza - dokaz z zaslišanjem prič - substanciranje dokaznega predloga - priznana dejstva - neprerekana dejstva
Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki meri na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni zaslišalo strank in prič. Tožena stranka se razpisanega naroka ni udeležila, zaradi česar izvedba dokaza z njenim zaslišanjem ni bila mogoča. Zaslišanja prič tožena stranka ni predlagala, zato je pritožbeni očitek neutemeljen že iz tega razloga, tudi sicer pa je ostalo nepojasnjeno, katero konkretno dejstvo naj bi se dokazovalo z zaslišanjem.
solastnina - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - postopek za delitev solastnine - način delitve - fizična delitev - deljivost stavbe - etažna delitev - vzpostavitev etažne lastnine - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - potrebni stroški tehnične prilagoditve stavbe
V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje ugotoviti obseg in višino tehničnih posegov, ki so nujno potrebni za fizično delitev posameznih enot ter na tej dejanski podlagi izvesti pravno oceno, ali gre za t.i. znatne prilagoditve, za katere je potrebno soglasje vseh solastnikov, ali pa zgolj za manjša dela, kjer tovrstno soglasje ni potrebno. Pritožbeno sodišče se namreč ne strinja s pritožbo, da je za vsak tovrsten poseg (tudi manjši) potrebno soglasje vseh solastnikov. V zvezi s tem je namreč prepričljivo mnenje pravne teorije, da je takšno stališče sodne prakse preveč togo (ozko) in v nasprotju z namensko razlago zakona. Ob ugotovitvi, da so za vzpostavitev etažne lastnine potrebni določeni manjši posegi in se vsaj eden od solastnikov zavzema za takšno delitev, je torej potrebno dati prednost fizični delitvi solastne nepremičnine z vzpostavitvijo etažne lastnine, ne glede na obstoj soglasja (drugih) solastnikov glede izvedbe teh del in glede kritja stroškov s tem v zvezi. Pri presoji, kdaj šteti določeno prilagoditev za manjšo (neznatnejšo), je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, vsekakor pa je pri tem sprejemljivo stališče avstrijske sodne prakse, da v običajnih primerih tovrstnega kriterija ne presegajo delitveni stroški (potrebna vlaganja), ki se gibljejo okrog petih odstotkov skupne vrednosti nepremičnine.
predlog za taksno oprostitev - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - odlog plačila sodne takse - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Tožena stranka bi torej morala, če naj bi s svojim predlogom uspela, v predlogu podati takšne trditve, iz katerih bi jasno izhajalo, da je njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse, in da jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti.
predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - identiteta nepremičnine
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim razlogom, da je stališče prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti kontinuitete v konkretnem primeru pretogo. Dejstvo je, da sta bili obe pogodbi, torej pogodba datirana z dnem 1.12.1992 in pogodba datirana z dnem 17.12.1992, dne 2.12.1992 predloženi upravnemu organu zaradi odmere davka na promet nepremičnin. Jasno je torej, da nobena od teh pogodb ni mogla biti sklenjena šele 17.12.1992. Izkaz dneva predložitve davčnemu organu kvečjemu izkazuje hkratno oziroma sočasno sklenitev obeh pogodb. Datum 17.12.1992 na pogodbi, s katero je Občina P. prodala I. A. stanovanje, pa je očitno napačen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00009663
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 58, 58/1, 59, 59/1. OZ člen 287, 287/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - namen plačila - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo preživnine za otroka - pojem protispisnosti - potrebni izvršilni stroški
Trditveno in dokazno breme za ugovorno trditev, da dolžnikova denarna nakazila v spornem obdobju predstavljajo ravno plačilo izterjevane odškodnine in ne plačilo katere druge istovrstne obveznosti do upnice, je bilo na dolžniku in ne na upnici.