URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 102, 106, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
roditeljska pravica - spremenjene razmere - ukinitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje
Ker deklica na travmatičen način odklanja stike, kar je posledica očetovega ravnanja, je utemeljen poseg v njegovo starševsko pravico na način, da se mu odvzame pravica do stikov z mladoletnim otrokom.
določitev sodnih penalov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost naložene obveznosti - razlaga izreka sodne odločbe - višina penalov - namen sodnih penalov
Kadar samo iz izreka ni mogoče v celoti razbrati, v čem je njegov pomen, je tega treba povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo.
Končna presoja sorazmernosti višine nateklih sodnih penalov z vsebino nedenarne obveznosti je predvidena ob izpolnitvi obveznosti in ne že ob določitvi sodnih penalov, upoštevajoč pri tem namen, zaradi katerega je sodišče odredilo njihovo plačilo.
Za veljavnost pooblastila ni potrebno sodelovanje pooblaščenca.
S pooblastilom odvetniški družbi so bili za zastopanje toženke pooblaščeni vsi njeni družbeniki, tudi tisti, ki so v družbo vstopili naknadno.
Kršitev dolžnosti pomoči prava nevešči stranki pomeni relativno bistveno kršitev postopka. To pomeni, da nanjo pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnik mora poleg trditve, da je bila ta določba kršena, pojasniti tudi to, glede česa in zakaj je kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta.
Tožbeni zahtevek tožnika je bil zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene podlage glede domnevno nastale škode. Tožnik ni navedel stanja dolga v trenutku uvedbe stečajnega postopka, ni navedel višine kupnine, ki je bila dosežena s prodajo nepremičnin in za katere nepremičnine, manjkajo tudi trditve o tem, do kakšne razlike med doseženo prodajno ceno in z njegove strani zatrjevano pravo vrednostjo je s tem prišlo in do kakšnega poplačila je bila upravičena toženka oziroma do kakšnega bi bila upravičena v primeru prodaje po višji ceni in za koliko bi se v tem primeru tožnikova obveznost do toženke zmanjšala. Tudi ni navedel, da je v posledici prodaje za nižjo vrednost toženki že karkoli plačal in bil zato oškodovan. Trditve, da mu je škoda nastala in v kakšni višini, zato v dokaznem postopku ni bilo niti mogoče preizkušati.
ZPP člen 337, 337/1, 359. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - dogovor o obročnem plačilu dolga - konkretiziranost ugovora - dokazna vrednost dokazov - delno plačilo dolga - neprerekano dejstvo - prepoved reformatio in peius - nedopustna pritožbena novota
Zatrjevani in dovolj konkretizirani dogovor strank o obročnem odplačilu preostanka dolga predstavlja pravno pomembno dejstvo, saj bi dolžnik z uveljavljanjem tega dejstva v času vložitve ugovora v morebitni pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka v spornem delu, za dokazovanje tega dejstva pa je tudi podal dva dokazna predloga.
Ob presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče razpravljati o dokazni vrednosti predlaganih dokazov.
prodajna pogodba - ugovor nepravilne izpolnitve - ustreznost dobavljenega blaga - razpravno načelo - garancijski list - ustrezna dokumentacija
V pravdnem postopku velja pravilo, da mora vsaka stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje, ki mu tožena stranka ni zadostila, ker ni podala nobene trditve o tem, za katero dobavljeno blago ji tožeča stranka ni izročila garancijskih listov, za katerega ne atestov in za konkretno katero blago ji ni izročila tehnične dokumentacije. Da pa bi morala tožeča stranka za vse blago po zakonu izročiti toženi stranki listine, ki jih zahteva, ne drži. Zaradi nesklepčnosti obrambnih trditev tožene stranke proti plačilu kupljenega blaga, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za presojo, da tožeča stranka toženi stranki ni dostavila ustrezne dokumentacije, ki bi jo bila dolžna po zakonu izročiti toženi stranki ob izročitvi blaga, katerega plačilo je predmet tega spora.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izvršljivost izreka - parcelacija nepremičnin - izvršljivost sklepa o izvršbi - prehod terjatve na novega upnika - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - dokazno pravilo
Sodba zaradi izvedbe parcelacije ni postala neizvršljiva, vendar pa je v danem primeru dovoljena izvršba na neobstoječi parceli, kar bi lahko pomenilo, da je neizvršljiv sam sklep o izvršbi. Do vpisa novih parcel in izbrisa prejšnje namreč ni prišlo šele po izdaji sklepa o izvršbi, temveč pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi. Upniki bi tako že v predlogu za izvršbo morali zahtevati izvršbo na novo vpisanih parcelah. Z odgovorom na ugovor te pomanjkljivosti upniki niso mogli odpraviti.
Skladno z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov tudi kar se tiče upravičencev za izpolnitev terjatve. ZIZ za odstop od načela stroge formalne legalitete glede upravičencev zahteva tako ustrezno trditveno podlago kot kvalificirano listino (gre za dokazno pravilo) ter v zvezi s tem v ugovornem postopku ni mogoče uporabiti pravila o neprerekanih trditvah. Če torej pogoji za dovolitev izvršbe v korist nekaterih drugih upnikov niso izpolnjeni, je treba predlog za izvršbo v razmerju do njih zavrniti.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-2, 122/1-2(2), 400, 400/2, 405, 405/2, 405/2-2, 406, 406/1-1, 406/3. ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - pravilna vročitev - ugovor proti odpustu obveznosti - osebna vročitev - vročanje ugovora - odločitev o ugovoru - možnost seznanitve - pravica do dostopa do sodišča - ustavno skladna razlaga
Za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti se uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva. Glede na navedeno mora sodišče pri odločanju o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti presoditi, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena in ali je postala pravnomočna. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni mora neutemeljeno izdano potrdilo o pravnomočnosti razveljaviti.
Stečajnemu dolžniku je treba sklep o ugovoru proti odpustu obveznosti, iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, osebno vročiti.
Ustavno skladna je taka razlaga določbe iz 2. alineje 2. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, po kateri se o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti ne odloča zgolj s sklepom iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP, temveč tudi s sklepom iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, s katerim sodišče, ob odločanju o ugovoru zoper odpust obveznosti, postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne. Na podlagi navedenega je torej treba stečajnemu dolžniku vročiti sklep o ugovoru zoper odpust obveznosti, s katerim se ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - postopek izbire - neizbran kandidat - zavod - ravnateljica - sodno varstvo
Ker do spora po prvem odstavku 36. člena ZZ, predmet katerega bi bilo vprašanje pravilne izvedbe postopka izbire ravnateljice pri toženi stranki, ni prišlo, pred sodiščem tudi ni bilo po vsebini presojano oziroma, odgovorjeno na vprašanje, pri rešitvi katerega neutemeljeno vztraja tožnica v pritožbi, in sicer ali je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZUP glede obnove postopka imenovanja ravnatelja, ne da bi izvedla postopek razrešitve (po 59. členu ZOFVI) tožnice s položaja ravnateljice tožene stranke.
ZPP člen 212. ZDavP-2 člen 145, 154/2, 145/2-2. ZIZ člen 17, 17/1.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - preizkus obračuna obresti - nesubstanciran dokazni predlog - izvedenec finančne stroke - informativen dokaz
Dolžnik je predlagal izvedenca finančne stroke z namenom dokazovanja, da obresti ni mogoče preizkusiti. Ker so bili na voljo dolžniku vsi podatki za preizkus pravilnosti obračuna obresti, tak dokazni predlog ni ustrezno substanciran. Dolžnik bi moral navesti, v čem konkretno je obračun napačen, kar bi šele lahko dokazoval z izvedencem. T. i. informativni dokaz ni dopusten, razen v zvezi z dejstvi, ki so zunaj sposobnosti zaznave strank, kar tukaj ni primer.
zaslišanje stranke - zaslišanje priče - trditveno breme - relevanten dokaz
Sodišče prve stopnje je izvedbo obeh dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika in priče S. zavrnilo, saj je tožeča stranka dokazala, da je storitev res opravila. Po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu je bilo sedaj na toženi stranki, da zatrjuje in dokaže, da dokazi tožeče stranke ne izkazujejo tega in predloži dokaze, ki bi njene trditve potrdili.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje navaja, da pritožnica ni zmožna sodelovati pri manj omejujočih oblikah zdravljenja, saj da glede na psihično stanje ni sposobna razumeti svojega stanja. Ker naj bi to zdravljenje (kot ugotavlja sodišče prve stopnje) potekalo v obliki jemanja ustreznih zdravil, ni ustrezno (konkretno) pojasnjeno, zakaj to kljub njenemu trenutnemu psihičnemu stanju ne bi moglo enako uspešno potekati v manj prisilni (to je "milejši") obliki.
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZPP člen 205.
predlog za delitev solastne stvari - civilna delitev solastnine - fizična delitev - velikost deležev na nepremičnini - prekinitev postopka
Predlagateljici utemeljeno grajata stališče prvega sodišča, da med udeleženci obstaja spor o velikosti njihovih deležev na predmetu delitve, saj nihče od udeležencev postopka ne trdi, da bi bil njegov solastniški delež drugačen od tistega, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
Tožeča stranka sicer ni javna uslužbenka, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka, ki opravlja koncesijo na področju socialnega varstva, dolžna v skladu s 46. členom ZSV delovna razmerja zaposlenih pri njej urejati v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.
Tožeča stranka je lahko kadarkoli po prevedbi uveljavljala nepravilnost pri določitvi delovnega mesta in plačnega razreda za nazaj, torej za čas po 1. 8. 2008, pri tem pa je bila omejena le z zastaralnim rokom.
Ker je tožeča stranka pred prevedbo opravljala delo na delovnem mestu, ki je bilo uvrščeno v IV. tarifno skupino, za katero tudi izpolnjuje pogoj strokovne izobrazbe IV. stopnje, tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je tožečo stranko pravilno prevedla na delovno mesto "socialna oskrbovalka III", saj se za to delovno meso zahteva III. stopnja strokovne izobrazbe.
preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - znižanje preživnine - sprememba preživnine - dvofazni postopek - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti tožnika, potem ko je ugotovilo spremenjene okoliščine iz 132. člena ZZZDR, po nepotrebnem ugotavljalo, za koliko so se tožnikovi dohodki povišali v primerjavi z dohodki, ki jih je imel ob določitvi preživnine.
Ker prisilna prodaja nepremičnine, v kateri dolžnica živi s hčerko, nedvomno predstavlja hud poseg v položaj dolžnice, je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnice in posegom v njene pravice. V konkretnem primeru je pri tem tehtanju bistveno, da je dolžnica v notarskem zapisu soglašala, da se terjatev upnika zavaruje z vknjižbo hipoteke na predmetni nepremičnini, kot je tudi soglašala z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Dolžnica je že ob sklenitvi notarskega zapisa prostovoljno pristala, da se zapadla in neplačana terjatev poplača iz predmetne nepremičnine in dopustila prodajo nepremičnine. Na te posledice je dolžnica prostovoljno pristala in z njimi lahko računala.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - zanikanje obstoja terjatve - pravno relevantno dejstvo - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - neresničnost trditev - dokazno breme
Ker za negativno dejstvo že po sami naravi stvari ni mogoče predložiti dokaza in upoštevaje pravilo, da je dokazno breme za obstoj obligacijskega razmerja med strankama na upniku, dolžniku ob zanikanju izterjevane obveznosti ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - dogovor o gradnji - dokazno breme - dokazovanje
Dokazni postopek je pokazal, da je bila brunarica zgrajena na podlagi skupne odločitve na kmetiji živečih, torej na podlagi dogovora o skupni gradnji, ki pa izključuje uporabo določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - posestnikovi ugovori - pravica do posesti - pravni naslov za posest
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 363/9 k.o. ..., ki v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo na naslovu B., da toženka zaseda v izreku sodbe navedene dele te nepremičnine in da ne izkazuje nobenega pravnega naslova, ki bi ji dajal pravico do te posesti (drugi odstavek 92. člena in 93. člen SPZ). Glede na to je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu zahtevku tožnice (prvi odstavek 92. člena SPZ)
ZPP člen 139, 139/3, 282, 282/2, 282/3. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/2.
novela ZPP-E - pritožbeni postopek - uporaba pravil novele ZPP - sistemska razlaga zakona - vročanje pravnim osebam
Ker je odločba pred sodiščem prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, mora višje sodišče uporabiti nov ZPP-E, kar pa ne pomeni, da presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po spremenjenem 282. členu ZPP. Uporaba novega zakona po sistemski razlagi sodišču druge stopnje nalaga le, da postopek pred sodiščem druge stopnje vodi v skladu s pravili novega zakona, ne pa tudi da presoja postopanja sodišča prve stopnje upoštevaje nov zakon. Drugačna (dobesedna jezikovna) razlaga bi (lahko) pripeljala do absurdne situacije, ko bi sodišče prve stopnje (pravilno upoštevaje določbo prvega odstavka 125. člen ZPP-E) postopalo po pravilih starega zakona, sodišče druge stopnje pa bi ugotavljalo kršitve, ker nov zakon določa drugačna pravila.
umik predloga - izbrisna tožba - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - razveljavitev izvršilnih dejanj
Določbi 300. in 305. člena ZFPPIPP res urejata zakonske posledice za primer, če (ločitveni) upnik ne vloži tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, česar po pritožbenih navedbah naj ne bi storil. Vendar to ne pomeni, da lahko tretji na njihovi podlagi zahteva v izvršilnem postopku razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Takšne določbe v ZFPPIPP in ZIZ ni. Če ne bo upnik sam kljub ustavitvi postopka zahteval razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, bo moral tretji s tožbo v pravdnem postopku zahtevati od upnika izbris bremen.