ZPIZ-2B člen 18, 39a, 39a/1.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 398, 398/2.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da pri tožniku do dneva izdaje dokončne odločbe 5. 11. 2015 invalidnosti še ni bilo mogoče ugotoviti, saj ni bilo na razpolago medicinske dokumentacije, ki je dejansko podlaga za ugotavljanje invalidnosti. Protispisne so pritožbene navedbe, da je tožnik takšno dokumentacijo dostavil. Vso dokumentacijo, ki jo je tožnik dostavil se nanaša na obdobje po 5. 11. 2015, torej gre za dokumentacijo, ki jo v izvedenem invalidskem postopku ni mogoče upoštevati.
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 resda določa, da sme zavod terjati odškodnino ne glede na omejitve, ki so določene v drugih zakonih. Vendar ta določba še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožeča stranka od tožene stranke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za čas poklicne rehabilitacije in stroškov izobraževanja. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2, ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 178, 178/1, 178/2.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
invalidnost - telesna okvara - zaključeno zdravljenje
V konkretnem primeru je toženec očitno štel, da je medicinska dokumentacija popolna, saj iz dokumentacije ni razvidno, da bi se zahtevala dodatna medicinska dokumentacija in tudi obe invalidski komisiji sta zadevo obravnavali. Ostalo pa je v tem postopku in za ta postopek nerazčiščeno bistveno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do invalidnosti oziroma telesne okvare. Ker je to vprašanje ostalo nerazčiščeno že v predsodnem postopku, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijane odločbe toženca odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
Tožnik izpodbija odločitev tožene stranke in zahteva, da ima pravico do starostne pokojnine od 1. 8. 2015 dalje in ne od 1. 8. 2016 dalje. Gre za socialni spor o katerem je v predsodnem postopku odločeno z upravno odločbo tožene stranke. Takšno dokončno odločbo je potrebno priložiti tožbi. Tožnik je bil s sklepom sodišča prve stopnje pozvan, da v roku 15 dni od vročitve sklepa sodišču predloži izpodbijano dokončno odločbo tožene stranke. Tožnik se po navedenem sklepu ni ravnal, zato ga zadene sankcija, določena v petem odstavku 108. člena ZPP, ki določa, da se v takšnem primeru tožba zavrže.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je v izvedenih dokazih, zlasti v mnenju izvedenskega organa v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa in specialistke psihiatrinje, enako pa tudi v obeh mnenjih invalidskih komisij, podanih v predsodnem postopku, imelo dovolj prepričljive podlage za zaključek, da je pri tožnici podano stanje po 3. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po tej določbi se v III. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
Pri tožnici še ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, zato je utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00008911
ZPP člen 249.. ZPIZ-2 člen 18, 18/3.
izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje
V konkretnem primeru je sodni izvedenec medicinske stroke podal izvedensko mnenje. Gre za sodnega izvedenca, ki občasno opravi izvedensko delo za sodišče, hkrati pa opravlja samostojno dejavnost. Po ZDoh-2 se doseženi dohodek šteje za dohodek iz dejavnosti, ki ga je treba nakazati na ločen transakcijski račun, odprt za namene opravljanja dejavnosti, prispevek v višini 8,85 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se ne obračuna, ker sodni izvedenec sam plačuje prispevke iz naslova opravljanja neodvisne dejavnosti.
V zvezi z vprašanjem, ali sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiralo odločbo Ustavnega sodišča RS in posledično v zvezi z vprašanjem, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri pokojnine, upravičeni do ponovne odmere, vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do pokojnine s pravnomočno odločbo.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje
Zdravljenje je zaključeno, če so pri zavarovancu ugotovljene takšne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, in da gre torej za takšno dokončno stanje, pri katerem kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja. Če gre pri tožniku za takšno dokončno zdravstveno stanje ali, da je pri njem potrebno še nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, v postopku ni bilo ugotovljeno, zaključek, da zaradi neopravljenih preiskav in posledično neizkazanega zdravstvenega stanja z izvidi, pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, pa je zato preuranjen.
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-239/15-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 je bila objavljena 30. 4. 2015, kar pomeni, da se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Tožnica je zahtevo vložila 3. 10. 2016, torej nedvomno po izteku prej določenega roka. Tožena stranka je zato pravilno ob uporabi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo kot prepozno vloženo zavrgla.
Takšnega stanja, da bi prišlo pri tožniku do zmanjšanja delovne zmožnosti in bi lahko opravljal določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno ali da bi prišlo pri tožniku celo do popolne izgube delovne zmožnosti, torej, da ne bi bil zmožen za nikakršno pridobitno delo, pa pri tožniku tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ni mogoče ugotoviti. V izvedenih dokazih, zlasti v mnenju sodnega izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa, je sodišče prve stopnje imelo dovolj prepričljive strokovno medicinske podlage za zaključek, da je tožnik še vedno zmožen za drugo delo z omejitvami s polnim delovnim časom.
Zatrjevano protiustavno oblikovanje pokojninske osnove od plač oziroma osnov, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšani za davke in prispevke po povprečni stopnji davkov in prispevkov v RS, in s tem v zvezi tudi sklicevanje na Ustavno odločbo št. U-I-57/00-51, ni utemeljeno. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-281/2009 z dne 22. 11. 2011 v zvezi z neustavnostjo 4. odstavka 39. člena ZPIZ-1, ki je vsebinsko enak kot 2. odstavek 30. člena ZPIZ-2, že presojalo z vidika 2. člena Ustave RS, torej pravne in socialne države. Izreklo je, da takšna ureditev ni v nasprotju z ustavo.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00008760
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129/4.
ponovna odmera pokojnine - zavrženje zahteve
V sporni zadevi je bila tako o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti, kot tudi o pravici in odmeri invalidske pokojnine, že izdana pravnomočna odločba tožene stranke. V takem primeru pa ni nobene pravne podlage, da bi tožena stranka znova odločala o ponovni odmeri pokojnine, kot to uveljavlja tožnik.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 39a, 399.. ZPol člen 87.. ZPIZ-2B člen 34.
delna starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že večkrat zavzelo stališče. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
ZPIZ-1 člen 110, 110/6.. ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/3, 53/4.
vdovska pokojnina
Prvostopenjsko sodišče je zavzelo pravilno pravno stališče glede neizpolnjevanja pogojev, ki so potrebni za priznanje pravice do vdovske pokojnine in so določeni v ZPIZ-2 (53. člen). Tožnica ne izpolnjuje pogojev, ki so na njeni strani, torej na strani vdove, saj ni ob smrti umrlega zavarovanca dopolnila potrebne starosti, niti med trajanjem pravice do vdovske pokojnine ni dopolnila predpisane starosti (prvi, tretji oziroma četrti odstavek 53. člena ZPIZ-2).
delna vdovska pokojnina - sorazmerni del starostne pokojnine
ZPIZ-2 ne določa, da v primeru, če se zavarovancu izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine po določbi 116. člena ZPIZ-2, da posledično preneha tudi pravica do izplačila dela vdovske pokojnine.
ZPP člen 20, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.. ZDSS-1 člen 73, 81, 82.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 396, 396/1, 396/3.
nedovoljena sprememba tožbe - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
S prvotno postavljenim zahtevkom torej tožnik ob presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb uveljavlja priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, konkretno invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti, s spremenjenim oziroma razširjenim zahtevkom pa zaradi dopolnilnega mnenja invalidske komisije plačilo razlike do plače in prispevkov, kot če bi delal. Prvotno postavljen in razširjen tožbeni zahtevek torej nimata prave zveze, zato sprememba tožbe zakonito ni bila dopuščena.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.
ZPIZ-2 člen 38, 39a, 202, 399.. ZPIZ-2B člen 7, 18.. ZPol člen 87.
delna starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 večkrat že zavzelo stališč. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.