Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela člen 10, 10/1. URS člen 2, 22, 74. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 62, 62/2, 62/6, 200, 200/3. OZ člen 619. ZPP člen 8, 328, 328/1. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodba SEU - prikrajšanje pri plači - prejemki iz delovnega razmerja - izračun prikrajšanja - stroški postopka - očitna pisna napaka - pojem delodajalca
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo zlorabljeno. Njegova dejanska delodajalka je bila toženka, pri čemer formalna pogodba o zaposlitvi nima prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ni mogoče pojmovati le v formalnem smislu, torej da gre za osebo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Pomembno je, kakšen je dejanski položaj delavca ter na kakšen način se formalna pogodba izvaja v praksi. Z delovnim razmerjem tožnika pri družbi A. d. o. o.je bilo prikrito delovno razmerje s toženko. Na zlorabo kaže tudi nepretrgana, več kot desetletna vključitev tožnika v organiziran delovni proces toženke, ki je ni mogoče razlagati drugače kot trajno opravljanje dela za toženko, kar presega razumen standard začasnosti, ki je bistvo agencijskega dela.
Trditev tožnika, da ni kršil navodil pristojnega zdravnika, ker je opravljal zgolj "manjša, lažja dela", nima podlage v izvedenem dokaznem postopku. Iz izvedenih dokazov, predvsem detektivskega poročila in izpovedb prič (tožnikove lečeče psihiatrinje in tožnikovega osebnega zdravnika), je bilo namreč brez vsakršnega dvoma ugotovljeno, kakšna dela je tožnik opravljal ter da slednja po svoji naravi ne sodijo med lahka ali sproščujoča opravila, ki so mu bila dovoljena.
Za izvedence velja, da so lahko izločeni iz istih razlogov kot sodnik (prvi odstavek 247. člena ZPP), torej tudi zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o izvedenčevi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP). Če v dokaznem postopku sodeluje izvedenec, glede katerega je podan izločitveni razlog, to vzbudi dvom ne le v nepristranskost izvedenskega mnenja, pač pa tudi v nepristranskost samega sojenja, ki je ustavno varovana pravica (prvi odstavek 23. člena URS).
predlog za obnovo postopka - označena vrednost spornega predmeta - stroški postopka
Pri odmeri stroškov je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačne vrednosti spornega predmeta. Tožnik je v predlogu za obnovo postopka izrecno predlagal, naj sodišče obnovi postopek le glede odločitve o nezastaranem delu plač in o odpravnini (ter posledično o stroških postopka). Skladno s tem predlogom je tudi izrecno opredelil, da vrednost spornega predmeta glede predloga za obnovo postopka znaša 60.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje bi zato moralo stroške, ki so nastali v postopku za obnovo, odmeriti od tako opredeljene vrednosti spornega predmeta, ne pa od celotne vrednosti vložene tožbe (121.773,02 EUR).
Pravdni stranki sta z izvensodno poravnavo uredili sporna vprašanja tega spora, tudi glede stroškov postopka, zaradi česar je tožnik (skladno z določili te poravnave) tudi umaknil tožbo. Iz III. točke te poravnave tako ne izhaja, da bi moral tožnik povrniti toženki stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00089005
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 360, 360/1. ZIZ člen 11, 11/1, 15, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
začasna odredba - konkurenčna klavzula - varstvo poslovne skrivnosti - nesklepčnost predloga - obseg sodnega varstva - verjetno izkazan obstoj terjatve - dokazno breme - razpravno načelo - pavšalno navajanje - preprečitev uporabe sile - nastanek težko nadomestljive škode
Postopek za izdajo začasne odredbe je poseben in samostojen postopek. Zaradi tega ni odločilno, ali je predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo, temveč je pomembno, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.
V aneksu k sklenjeni pogodbi o zaposlitvi sta stranki določili prepoved opravljanja ali sodelovanja v dejavnosti, ki je oziroma bi lahko bila konkurenčna dejavnosti delodajalca in pri kateri bi toženec izkoriščal svoja poslovna znanja in zveze, ki jih je pridobil pri delu ali v zvezi z delom pri tožnici. Sodno varstvo je v predlogu za začasno odredbo nedopustno uveljavljano širše od dogovorjene prepovedi, saj tožnica zahteva, da toženec prekine in se do 5. 10. 2025 vzdrži sodelovanja pri opravljanju (vsakršne) dejavnosti družbe A., torej ne le sodelovanja pri opravljanju tožnici konkurenčne dejavnosti, pri katerem bi toženec izkoriščal pri njej pridobljena poslovna znanja in zveze.
Ker ni bil ugotovljen že obstoj pogoja iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjetno izkazan obstoj terjatve oziroma da bo ta nastala), izvajanje dokazov v zvezi s predpostavko iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni bilo potrebno.
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/2. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 350, 350/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - primerna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo primerno denarno odškodnino. Pri odmeri odškodnine je ustrezno upoštevalo tako načelo individualizacije odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine (drugi odstavek 179. člena OZ). Upoštevalo je intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter vse konkretne okoliščine, ki so podane pri tožniku, kot tudi sodno prakso v podobnih primerih.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - denarna odškodnina za negmotno škodo - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - teorija jajčne lupine - teorija adekvatne vzročnosti
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da tožničino duševno stanje ni moglo biti porušeno zaradi ravnanja prve toženke, ker naj bi imela že pred tem psihične težave. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da nezakonitost akta, ki ga je pripravil delodajalec, ni podlaga za odškodnino. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je prva toženka ravnala protipravno.
OZ člen 147, 147/1. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 243, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost delavca - bančna transakcija - bančna uslužbenka - povrnitev škode, ki jo je pri delu povzročil delavec
Toženka je odgovorna za celotno škodo, ki je nastala tožnici zaradi toženkinega ravnanja, saj je tožnica dokazala, da je morala komitentoma na podlagi dogovorov o uskladitvi stanja na varčevalno hranilni knjižici povrniti vsa manjkajoča sredstva na njunih varčevalno hranilnih knjižicah. Pravno nepomembno je, da pri navedenih transakcijah za prenos 13.000,00 in 13.500,00 EUR ni šlo za dviga, temveč za interna prenosa, prav tako na pravilnost odločitve ne vpliva, ali si je denar prisvojila toženka.
Načela zakonitega sodnika ni mogoče obiti s tem, da namesto odsotnega sodnika odločbo podpiše drug sodnik.
Tako v uvodu obeh sklepov kot na koncu je sicer navedeno, da sklepa izdaja predsednica senata A. A., vendar iz izvirnikov izhaja, da sta oba sklepa dejansko namesto nje podpisali in s tem izdali (prvi in tretji odstavek 321. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 323. člena ZPP) drugi sodnici, katerima spis ni bil dodeljen. Glede na navedeno je pri izdaji sklepa z dne 9. 5. 2025 in sklepa z dne 15. 7. 2025 prišlo do absolutno bistvene kršitve pravil postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZGD-1 člen 260, 263, 263/1, 270, 290, 290/8, 294. OZ člen 59, 60, 86. ZFPPIPP člen 212, 214.
variabilni del plače - izplačilo nagrade iz naslova uspešnosti - direktor družbe - sklep nadzornega sveta - dobiček družbe - likvidnost
Kasnejša uspešnost družbe, dosežena pod novo upravo, ne more biti podlaga za nagrajevanje tožnika, v čigar mandatu je družba poslovala z izgubo ter neustrezno likvidnostjo. Če bi bila nagrada izplačana šele v času, ko je uspeh poslovanja dosežen zaradi prisilne poravnave in uspeha nove uprave, bi to vodilo do nesorazmerja med prejemkom in dejansko uspešnostjo direktorja ter posledično podjetja. Takšno nesorazmerje pa bi bilo v nasprotju z zakonom (270. člen ZGD-1), ki zapoveduje, da so celotni prejemki člana uprave (direktorja) v ustreznem sorazmerju z njegovimi nalogami in finančnim stanjem družbe. Do nagrade je torej direktor (upoštevajoč vsebino sklepa nadzornega sveta v kontekstu zakonskega okvira) upravičen, če oziroma ko se njegove (opravljene) naloge odrazijo v stabilni in ustrezni finančni kondiciji družbe (čisti dobiček, ustrezna likvidnost).
Čeprav ZDR-1 ne ureja vsebine akta o razrešitvi vodilnega delavca, mora biti vseeno iz njega jasno razvidno, kaj je dejanski razlog za razrešitev, ta pa mora biti vsebinsko obrazložen do te mere, da je razumljivo, katere so tiste konkretne okoliščine, ki so privedle do sprejete odločitve. Le tak sklep o razrešitvi omogoča sodni preizkus. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje utemeljitve, se šteje, da je bila tožnica razrešena brez utemeljenega razloga.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00088806
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1.
Direktiva 2003/88/ES - plačilo razlike v plači - poklicni vojak - delovni čas - stalna pripravljenost - neuporaba direktive EU - trditveno breme - sodba SEU
Toženka je tista, ki mora zatrjevati, da je bila tožniku odrejena pripravljenost v zvezi s konkretnimi delovnimi nalogami, ki so zaradi svoje specifičnosti izvzete iz uporabe Direktive 2003/88/ES, oziroma da je bil vključen v posebne dejavnosti, ki njeni uporabi neizogibno nasprotujejo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - neenako obravnavanje - samovoljno ravnanje
Tožnik je samovoljno zapustil delovno mesto med delovnim časom brez dovoljenja in ne da bi svojo odsotnost z dela evidentiral, pri čemer je na OVKN delovnem mestu (oseba, ki opravlja varnostno kritične naloge) pustil neusposobljenega pripravnika; s tem je opustil temeljno obveznost dela na delovnem mestu, usposabljanje pripravnika in skrb za varnost železniškega prometa. Zaključek o obstoju odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ter o obstoju pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 je materialnopravno pravilen.
Tožnik je spreminjal pojasnilo o razlogu za predčasno zapustitev delovnega mesta. Zaradi večkratnega, vsebinsko povsem različnega pojasnjevanja razloga za zapustitev delovnega mesta, mu sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo, da naj bi bil pravi razlog ta, ki ga je navedel šele ob zaslišanju. Pravilno je zaključilo, da je samovoljno in neupravičeno predčasno zapustil delovno mesto.
Zgolj dejstvo, da delodajalec za enaka oziroma podobna ravnanja, za katera je posameznemu delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni izrekel enake, podobne oziroma nasploh katerekoli sankcije tudi drugemu delavcu, ne pomeni kršitve drugega odstavka 6. člena ZDR-1, oziroma tako ugotovljena "neenaka obravnava" ne pomeni kršitve prepovedi diskriminacije - ne obstaja namreč osebna okoliščina iz prvega odstavka 6. člena ZDR-1.
dopolnilni sklep o stroških - predlog za dopustitev revizije - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Predlagatelj v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilne sodbe utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njegovih priglašenih stroških, ki so mu nastali s predlogom za dopustitev revizije. Tako v predlogu za dopustitev revizije kot v reviziji je priglasil tudi nagrado za sestavo predloga za dopustitev revizije, materialne stroške v višini 2 % in 22 % DDV. Pritožbeno sodišče je v sodbi X Pdp 206/2025 z dne 3. 7. 2025 odločilo le o stroških revizije, spregledalo pa je priglašene stroške za dopustitev revizije, do katerih je predlagatelj upravičen na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o ZPP.
Do nesreče je prišlo izključno zaradi nepravilnega in malomarnega ravnanja tožnika samega, ki je vedel, v kakšnem stanju je (delno porušen) oder pod balkonom, pa je kljub temu (kot tudi brez navodila in vedenja delodajalca) splezal nanj in na njem po navodilih kleparja izvajal meritve. Krivdna odškodninska odgovornost prve toženke tako ni podana.
Objektivna odškodninska odgovornost niti ne more biti podana, če stvar ali dejavnost postane nevarna šele zaradi nepravilnega ravnanja oškodovanca.
ZDR-1 člen 118. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.
pavšalna odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila - aktivno iskanje zaposlitve - delovna doba pri delodajalcu
Tožnica je poleg nadomestila po 118. členu ZDR-1 upravičena do odškodnine po 75. členu KPVIZ, saj gre za dve različni plačili, ki se med seboj ne izključujeta. Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 pokriva škodo, ki jo je delavec utrpel zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je odškodnina za nezakonite odločbe po določbi 75. člena KPVIZ vezana na pravnomočno odločbo sodišča, s katero je bilo ugotovljeno, da je delavcu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način.
Sodišče prve stopnje, ki je tožnici dosodilo denarno povračilo v višini štirikratnika njene mesečne plače, pri odločitvi ni dovolj upoštevalo sicer pravilno ugotovljenega dejstva, da tožnica ni bila dovolj aktivna pri iskanju nove zaposlitve (ki je sploh ni iskala) in da je bila pri toženki zaposlena manj kot tri leta (2 leti in 9 mesecev). Sodišče prav tako ni upoštevalo, da tožnica tudi pred zaposlitvijo pri toženki ni opravljala dela skladno s svojo izobrazbo. Glede na kratko trajanje zaposlitve pri toženki in na njeno neaktivnost pri iskanju nove zaposlitve je po stališču pritožbenega sodišča višina dosojenega denarnega povračila previsoka, zato je pritožbi toženke v tem delu ugodilo in dosojeni znesek znižalo na dve njeni mesečni plači.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 112. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - predstavnik delavcev - dokazna ocena - posebno varstvo
Ravnanje tožnika je močno preseglo nivo komunikacije, ki se sicer pričakuje pri medsebojnih kontaktih v okviru delovnega razmerja. Ker je tožnik ravnal v nasprotju z zakonom (kršil je določbe 33., 34. in 37. člena ZDR-1) je pravilna tudi presoja, da mu tožena stranka v postopku ni bila dolžna zagotavljati posebnega varstva, ki ga sicer uživajo predstavniki delavcev po 112. členu ZDR-1.
Sodišče je pri presoji utemeljeno upoštevalo tudi obnašanje tožnika na naroku. Tožnik je namreč večkrat motil red ter med izpovedjo priče B. B. pričo žalil z idiotom, vihraje je zapustil razpravno dvorano in pri tem močno zaloputnil z vrati. Prav tako je red in mir motil med izpovedjo priče E. E. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopnim, da tudi navedeno ravnanje tožnika na naroku potrjuje izpovedi prič, da je tožnik na podoben neprimeren način nastopal tudi pred ravnateljem in zaposlenimi pri toženi stranki.
Svet zavoda je po določbah ZZ nadzorni in svetovalni organ zavoda, ki deluje kot kolektivni organ. Posamezni član sveta zavoda sicer na vodstvo lahko naslovi vprašanja ali pobude, ima pravico do informacij o delu zavoda, lahko zahteva pojasnila od vodstva, vendar sam nima samostojnih izvršilnih pristojnosti, ne more sam sprejemati odločitev niti kakorkoli ukazovati vodstvu zavoda.
Toženka ob podaji odpovedi ni mogla vedeti, da bo tožnica nezmožna za delo tudi po poteku odpovednega roka, saj tega obdobja odločba ZZZS z dne 9. 1. 2025 ni pokrila. Zato je v odpovedi navedla odpovedni rok, vendar je po njegovem izteku spoštovala določbo 116. člena ZDR-1 in tožnici delovno razmerje pri toženki z iztekom roka ni prenehalo. Pravilno je tudi stališče, da zaradi navedbe odpovednega roka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ta ni nezakonita.
Toženka tožnice pri odločitvah o tem, katere prodajalke iz zaprtih trgovin je prerazporedila v druge poslovne enote in katerim je odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ni diskriminirala. Delavke iz zaprtih trgovin na Goriškem je premestila v bližnje trgovine na Goriškem. Tožnica je bila od njih bolj oddaljena, v bližnje poslovne enote na obalni regiji pa ni bila razporejena, ker ni bilo potrebe po prodajalki, ampak samo po opravljanju dela poslovodje.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 9, 54, 239, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 365, 365-3.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovorni postopek - vrnitev zadeve v nov postopek
Pritožba utemeljeno opozarja, da je ocena sodišča prve stopnje, da tožnica ni navajala ustreznih pogojev za izdajo začasne odredbe, preuranjena. Sodišče se je opredelilo le do tožničine navedbe, da jo bosta otroka začela klicati po imenu, saj je skorajda ne vidita več, ni pa se opredelilo do drugih navedb tožnice o nastajanju škode, npr. dolgotrajni vožnji na in z dela - 2,5 ure v eno smer, njeni neprespanosti, utrujenosti, stresu in bolniški odsotnosti zaradi tega.
O izdaji začasne odredbe pritožbeno sodišče ne more prvič odločati, saj bi bil s tem onemogočen ugovorni postopek (239. člen ZIZ v zvezi z 9. in 54. členom ZIZ).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1. Uredba o upravnem poslovanju (2018) člen 36, 36/2. ZP-1 člen 4, 48c, 53, 57, 57/8, 57b. ZPP člen 335, 335-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - izguba zaupanja - prekršek - opozorilo - uradna evidenca
S tožnikovim ravnanjem je prišlo do zabeleženja napačnih podatkov na vlogo občana, v delu, ko je tožnik opravil vnos opozorila v uradno evidenco in številko domnevnega izrečenega opozorila vpisal na vlogo občana, pa je zavestno na vlogi občana zabeležil lažne podatke, saj je vedel, da opozorilo dejansko ni bilo izrečeno, nato pa napačno zapisal, da je zadevo pregledal dne 14. 8. 2021 (ko ga niti ni bilo v službi) in s svojim podpisom in pečatom potrdil uradno listino z lažno vsebino, prav tako je posledično spravil organ v zmoto.
Zaupanje delodajalca v konkretnem primeru je tesno povezano s poslanstvom in vrednotami policije, ki jih s svojim načinom življenja in ravnanja udejanjajo policisti. Slednje pa je bilo v posledici ravnanj tožnika, ki bi se moral kot pomočnik komandirja PP še posebej zavedati svojega odgovornega položaja, porušeno. Dejstvo, da je tožnik še dve leti po datumu, ko se mu očita storitev kaznivih dejanj, normalno delal pri toženki, na odločitev nima vpliva, saj se je toženka z dejstvom, da je tožnik izpolnil znake kaznivega dejanja seznanila šele dne 21. 12. 2023.