• Najdi
  • 1
  • od 10
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sklep XI Ips 10906/2018
    30.3.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00011002
    ZKP člen 420, 420/1, 420/4.. ZSKZDČEU-1 člen 24, 24/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - evropski nalog za prijetje in predajo - pripor
    Postopek prijetja in predaje na podlagi evropskega naloga je poseben postopek, ki je urejen v posebnem zakonu (lex specialis). Postopek v zvezi z odreditvijo pripora, vključno s pravnimi sredstvi in podaljševanjem pripora, je v zakonu urejen določno in (skoraj) popolno in le izjemoma predvideva smiselno uporabo določb ZKP. Zakon izrecno določa kot pravno sredstvo le pritožbo in ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne sklepe o odreditvi ali podaljšanju pripora, glede teh pravnih sredstev pa tudi ne odkazuje na smiselno uporabo določb ZKP. Kljub temu je vprašanje pravnih sredstev (rednih in izrednih) v zakonu urejeno na način, ki stranki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
  • 2.
    VSRS Sodba II Ips 30/2018
    29.3.2018
    DEDNO PRAVO
    VS00010884
    ZD člen 64.
    pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - nunkupacija - prisotnost oporočnih prič - akt testamentiranja - enotnost testamentiranja - izjava oporočitelja - lastnoročni podpis oporočitelja
    Smisel oporočnih prič ni samo v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa, temveč da lahko kot priči dogodka na podlagi svojega neposrednega opažanja, torej kot očividca potrdita, kar sta neposredno zaznali.
  • 3.
    VSRS Sodba I Ips 85640/2010
    29.3.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00014080
    ZKP člen 344, 344/1, 354, 354/1, 371, 371/1-3, 354, 354/1, 371, 371/1-3, 380. 380/1, 442, 442/1, 445.. KZ-1 člen 99, 99/1-4, 257, 257/1, 261, 261/1.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - skrajšani kazenski postopek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - opravičilo - seja pritožbenega senata - obvestilo o seji pritožbenega senata - pravice obrambe - pritožbena obravnava - izvajanje dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - kaznivo dejanje jemanja podkupnine - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - uradno dejanje - nepremoženjska korist - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo

    Opravičiti izostanek pomeni navesti razloge, zaradi katerih se obdolženec naroka ne bo mogel udeležiti in predložiti ustrezna dokazila, ki zatrjevani razlog potrjujejo.

    Izdajanje potrdil o tehnični brezhibnosti vozil pomeni izvrševanje uradnih nalog. Nepremoženjska korist se v obravnavanem primeru manifestira v pridobitvi nezakonite prednosti, ki so jo bili deležni lastniki in uporabniki vozil oziroma serviserji in vulkanizerji s tem, ko je obsojenec z izdajo lažnih potrdil o tehnični brezhibnosti vozil omogočil njihovo registracijo.

    Kršitev prekoračitve obtožbe se lahko nanaša le na izrek sodbe.

    Za uresničitev kaznivega dejanja ni potrebno, da bi obsojenec poimensko poznal osebe, ki jim je z izrabo uradnega položaja pridobil nepremoženjsko korist.

    Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine konketnega primera s tem, ko je pritožbeno sejo, kljub predlogu obsojenčevega zagovornika, opravilo v nenavzočnosti obsojenca, kršilo določbo 445. člena ZKP. Ocena pritožbenega sodišča, da obdolženčeva navzočnost ne bi bila koristna za razjasnitev stvari, se v luči obravnavanega primera izkaže kot nepravilna.

  • 4.
    VSRS Sklep II Ips 279/2017
    29.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VS00011353
    ZUreP-1 člen 92, 92/2, 105, 105/3. URS člen 22. ZPP člen 35, 103.
    nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - status zemljišča - sprememba namembnosti - gradnja ceste - vrednotenje zemljišča - pravica do enakega varstva pravic - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
    Zakonski pojem "namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev" je treba razumeti tako, da ni upošteven le tisti prostorski izvedbeni akt, ki je neposredna podlaga za razlastitev in s katerim se izkazuje javna korist za razlastitev, ampak so pomembni tudi morebitni drugi, prej sprejeti akti, na podlagi katerih so zemljišča pridobila status stavbnih zemljišč, vendar, in to je bistveno, ravno zaradi nameravane gradnje infrastrukture. Drugače povedano: statusa stavbnega zemljišča pred aktom, ki je bil neposredna podlaga za razlastitev, niso imela izvorno, ampak so ga pridobila ravno zaradi nameravane gradnje in razlastitve.

    Okoliščina, da so lastniki sosednjih nepremičnin na podlagi sporazuma prejeli višjo odškodnino, sama po sebi ne pomeni, da sta revidentki upravičeni do prav take odškodnine. Upravičeni sta, kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, do odškodnine, ki temelji na cenitvi zemljišča, kot jo v nepravdnem postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi opravil izvedenec ustrezne stroke (glej tretji odstavek 105. člena ZUreP-1).
  • 5.
    VSRS Sklep II Ips 266/2017
    29.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VS00012311
    ZUreP-1 člen 92, 105. URS člen 22.
    razlastitev - nepravdni postopek - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča - gozdno zemljišče - stavbno zemljišče - vrednotenje zemljišča - gradnja ceste - sprememba namembnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
    Revidentovo zemljišče statusa stavbnega zemljišča ni imelo izvorno, ampak ga je pridobilo izključno zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve.

    Ko odškodnino določa sodišče v nepravdnem postopku, izhaja iz cenitve zemljišča, ki jo v postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi izdela izvedenec ustrezne stroke (glej tretji odstavek 105. člena ZUreP-1). Udeleženci postopka imajo možnost izpodbijati pravilnost take cenitve, če menijo, da ne ustreza navedenim kriterijem in standardom. Ne morejo pa v konkretnem primeru na odločitev o višini odškodnine vplivati cene, ki jo za zemljišča (četudi v neposredni bližini), ki niso bila razlaščena in so na prostem trgu, lastnikom ponujajo privatni investitorji.
  • 6.
    VSRS Sodba II Ips 274/2017
    29.3.2018
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VS00012703
    ZSpo člen 64, 64/1, 64/2. ZTLR člen 11, 12, 22.
    lastninjenje - družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice z gradnjo na družbeni lastnini - lastninjenje po zakonu o športu - društvo - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - športni objekt občinskega pomena - poslovni objekt - solastnina - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe
    Na zemljišču v družbeni lastnini z gradnjo (z lastnimi sredstvi in z vsemi ustreznimi dovoljenji, torej s pravico gradnje na družbenem zemljišču) lastninske pravice ni bilo mogoče pridobiti. Nepremičnine so status družbene lastnine ohranile vse do lastninjenja. ZSpo ne razlikuje med objekti, ki so bili zgrajeni z družbenimi sredstvi, in tistimi, ki so jih zgradila društva sama. Bistveno je, da gre za športne objekte, ki so bili v družbeni lastnini in v upravljanju športnih društev.

    Tožeča stranka lastninjenju po ZSpo nasprotuje tudi zato, ker objekti niso le športni, ampak gre za športno poslovni objekt. Zato bi se lahko le del objektov lastninil na podlagi ZSpo, preostali del pa na podlagi ZLNDL, v okviru uveljavljanega zahtevka pa naj bi sodišči imeli možnost odločiti o solastnini. Ker je po načelu specialnosti lahko samo individualno določena stvar predmet stvarne pravice (stavba ni v etažni lastnini), sodišči prve in druge stopnje tožeči stranki nista mogli priznati lastninske pravice le na delu stvari (poslovnem delu objekta). Naziranje, da bi po izvedbi vseh predlaganih dokazov (vključno z izvedencem in ogledom nepremičnine), sodišče solastninski delež lahko določilo, je zmotno, saj mora stranka sama oblikovati zahtevek, navesti dejstva in predlagati ustrezne dokaze za njihovo ugotovitev. Te svoje obveznosti ne more prevaliti na sodišče v pričakovanju, da bo po izvedenem dokaznem postopku samo presodilo, katera so tista dejstva, ki so pomembna za odločitev.
  • 7.
    VSRS Sklep II Ips 310/2017
    29.3.2018
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00010883
    ZPP člen 154, 158, 367a, 367a/1, 385. ZBPP člen 46, 48.
    zahteva za varstvo zakonitosti - brezplačna pravna pomoč - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - stroški pravdnega postopka - povračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov po uspehu - odstop od ustaljene sodne prakse - osamljen odstop od sodne prakse - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
    Primeri, kot je obravnavani, kjer gre za posamičen odstop od sodne prakse, predvsem od sodne prakse pritožbenih sodišč, in kjer tudi ni mogoče govoriti o pravno zelo pomembnem vprašanju, ali o hudi kršitvi prava, ki bi pomenila resno motnjo v strukturi sodne prakse ali pa o kršitvi prepovedi sodniške samovolje, in kjer končno ne grozi nevarnost ponovitve očitane napake, taki primeri, ker so za delovanje pravnega reda kot celote nepomembni, ne izpolnjujejo pogojev za vsebinsko obravnavo.
  • 8.
    VSRS Sodba I Ips 50264/2016
    29.3.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00011584
    KZ-1 člen 69, 69-4, 70, 70/1, 72, 72/1.
    kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja - prepoved izdaje novega vozniškega dovoljenja - ogrožanje varnosti javnega prometa
    Zagovornica neutemeljeno trdi, da v določbah 69. in 72. člena KZ-1 ni podlage za prepoved izdaje vozniškega dovoljenja tistemu, ki vozniškega dovoljenja nima. Namen izreka varnostnega ukrepa, tudi tistemu, ki vozniškega dovoljenja nima, je, da se odstranijo okoliščine, ki bi lahko vplivale na to, da bi storilec ponavljal kazniva dejanja. Tak ukrep se izreče tedaj, ko obstaja nevarnost, da bi storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prometa.
  • 9.
    VSRS Sodba II Ips 22/2016
    29.3.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00012359
    OZ člen 144, 144/1, 186, 186/1.
    povrnitev škode - odškodninska odgovornost - poškodba učenca v šoli - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - dolžno nadzorstvo - solidarna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
    Z navedbo nasprotne, tožene stranke je tožnik začrtal spor v subjektivnem smislu in zato je moralo sodišče ravnanje te tožene stranke presojati s stališča predpostavk odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo zato, ker bi ugotovilo, da povzročitelj škode ni bil prvi toženec, ampak zato, ker je presodilo, da njegovo ravnanje ni bilo protipravno. Presojalo je torej (ugotovljeno) ravnanje prvega toženca. Ravnanje sošolca A. A. tudi pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno kot ravnanje, ki bi izključevalo odgovornost prvega toženca. Sodišče druge stopnje torej relevantnega dejanskega stanja ni ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje.

    Dejstvo, da je prvi toženec pritekel na napačen konec vrste dijakov, je bilo resda v nasprotju z navodili profesorice športne vzgoje, a samo po sebi nikakor ne protipravno (nedopustno) dejanje in tudi tek je logičen in predviden pri uri športne vzgoje. Gre za normalno, pričakovano, pri določenih vajah celo obvezno gibanje v okviru tega učnega predmeta.

    Presoja sodišč druge in prve stopnje, da je šola pri uri športne vzgoje v konkretnem primeru ravnala s potrebno dolžno skrbnostjo, temelji na ugotovitvah, da sta pouk in izvajanje vaj potekala povsem normalno, neagresivno, brez posebnosti; da je bila učiteljica med poukom ves čas prisotna, vodila in nadzorovala je učno uro in izvedbo vaj; da je do škodnega dogodka prišlo nenadno, hipno, zaradi česar ga ni mogla predvideti in preprečiti; da je šlo za povsem povprečen razred dijakov (in ne "problematični" razred, poln nasilja in izrečenih vzgojnih ukrepov). Razlogov, ki bi šoli narekovali poostreno nadzorstvo ali posebno ukrepanje, ni bilo, nerealno pa je pričakovanje, da bi lahko profesorica športne vzgoje ves čas nadzorovala gibanje prav vsakega dijaka.
  • 10.
    VSRS Sodba II Ips 37/2016
    29.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
    VS00012192
    ZPP člen 331, 331/1, 339, 339/2-14. ZZad člen 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7. URS člen 125. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5.
    zadruga - lastninjenje premoženja zadrug - družbena lastnina - odplačnost prehoda nepremičnin v družbeno lastnino - pripojitev - statusna združitev in bilančni prevzem premoženja pripojenih subjektov - trditveno in dokazno breme
    Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da statusna združitev in bilančni prevzem premoženja pripojenih zadrug ni podlaga za lastninjenje kmetijskih zemljišč v smislu citiranega Navodila. Na podlagi 16. člena ZSKZ in 5. člena Navodila je na toženki trditveno in dokazno breme, da je nepremičnine pridobila odplačno, torej, da je bilo zanje plačano nadomestilo oziroma odškodnina, ki je presegla 30 % vrednosti nepremičnine.
  • 11.
    VSRS Sklep II Ips 232/2016
    29.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00012273
    OZ člen 131, 179. ZPP člen 339, 339/2-8.
    odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - medicinska napaka (zdravniška napaka) - porod - nevestno zdravljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje
    Vrhovno sodišče meni, da je sodišče druge stopnje odgovorilo na bistvene pritožbene očitke in da je tudi pravilna njegova ocena, da je izvedenka prepričljivo pojasnila, zakaj ocenjuje, da so bili znaki vnetja maternice res tako neizraziti, da je zdravstveno osebje ravnalo strokovno pravilno, ker ni prej začelo z bolj invazivnimi posegi.

    Utemeljeno je opozorilo tožnice, da je sodišče druge stopnje napačno povzelo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do vnetja prišlo zaradi vdora telesu lastnih bakterij in ne zaradi tkiva v maternici. Takšne ugotovitve v sodbi sodišča prve stopnje ni. Zato je napačen tudi nadaljnji sklep sodišča druge stopnje, da zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ugotavljati, kakšne posledice je imel ostanek posteljice na vnetje maternice.
  • 12.
    VSRS Sklep I Kr 35458/2012
    29.3.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00010998
    ZKP člen 35, 35/1.
    predlog za prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje
    Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je arterijska hipertenzija pogosta kronična bolezen, ki je dostopna medikamentnemu zdravljenju. Tako obtoženčevo zdravstveno stanje, ki zahteva dolgoročno in večinoma doživljenjsko zdravljenje, pri katerem je ključno njegovo sodelovanje, sicer predstavlja omejitev za sodelovanje v sodnem postopku, pri čemer ne gre za okoliščino, ki bi obtožencu onemogočala oziroma znatno oteževala udeležbo na narokih za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Tako razlog, ki bi prevladal nad okoliščinami za določitev Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu kot pristojnega sodišča, ni podan.
  • 13.
    VSRS Sodba II Ips 42/2018
    28.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00010879
    OZ člen 190, 190/1, 190/3, 569, 569/1. ZPP člen 212, 339, 339/2-14.
    pogodba - soglasje volj - pravna narava razmerja - obstoj posojilnega razmerja - neupravičena pridobitev - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - pravica do pravnega sredstva - trditveno in dokazno breme
    Ugotovljeno ni le, da je denar tožniku izročil, pač pa tudi, da mu ga je izročil glede na poslovno razmerje, torej določen dogovor med njima, katega vsebina je sodišču ostala skrita. Ob tem pa ni mogoče zaključiti, da je tožnik tožencu denarna sredstva izročil brez pravne podlage. Tožnikov tožbeni zahtevek bi bil lahko utemeljen le, če bi zatrjeval in izkazal, kakšna točno je bila ta pravna podlaga - poslovno sodelovanje s tožencem, za katerega ni bilo ugotovljeno, da bi bilo posojilno razmerje - in da se je ta pozneje izjalovila oziroma odpadla.
  • 14.
    VSRS Sklep I R 42/2018
    28.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00015507
    ZPP člen 17, 25. ZIZ člen 15, 35, 100, 136.
    spor o pristojnosti - izvršilni postopek - stalno bivališče dolžnika - vsebina predloga za izvršbo - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP)
    Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s samoiniciativnimi poizvedbami v Centralnem registru prebivalstva. Za odločitev o krajevni pristojnosti je tako relevanten samo dolžnikov naslov, naveden v predlogu za izvršbo.
  • 15.
    VSRS Sklep X DoR 19/2018-3
    28.3.2018
    GRADBENIŠTVO - KOMUNALNA DEJAVNOST
    VS00010550
    ZPNačrt člen 2, 2/1-24, 82. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2.
    dopuščena revizija - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali se glede na določbe ZPNačrt, Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica komunalni prispevek odmeri od celotne površine stavbnega zemljišča, ali le od tistega dela, na katerem stoji objekt in dela, ki je namenjen rabi tega objekta?
  • 16.
    VSRS Sklep I Up 45/2018
    28.3.2018
    SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR
    VS00010779
    ZEN člen 40, 52. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1-1, 10, 10/5.
    plačilo sodne takse - taksna oprostitev na podlagi zakona - urejanje meje
    Zakon o evidentiranju nepremičnin v 40. in 52. členu, ki predstavljata pravno podlago za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje in odločbe o evidentiranju parcelacije (kar je vsebina v tem upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta), ne določa, da se v primeru spora sodna taksa ne plača. Niti to ne izhaja iz drugih določb tega zakona.
  • 17.
    VSRS Sklep II DoR 71/2018
    28.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00011034
    OZ člen 631. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    dopuščena revizija - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika - prehod terjatve - kumulativna izpolnitev pogojev - učinki odstopa terjatve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe
    Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 631. člena OZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za neposredni zahtevek tožnice in ali sta pravilno upoštevali dejstvo, da je bila terjatev (poplačilna vsota) podjemnika do revidentke kot naročnice že pred postavitvijo neposrednega zahtevka neposredno odstopljena, in ali je pritožbeno sodišče bistveno prekršilo določbe pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 18.
    VSRS Sklep II DoR 415/2017
    28.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00011033
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
    dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - solastni delež - dobra vera - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbene novote
    Revizija se dopusti glede vprašanja procesne pravilnosti odločitve pritožbenega sodišča o nedopustnih pritožbenih novotah glede toženčevih pritožbenih navedb o njegovi dobri veri ob pridobitvi solastninske pravice do ene polovice deleža na sporni nepremičnini.
  • 19.
    VSRS Sklep II DoR 255/2017
    28.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00011032
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    predlog za dopustitev revizije - prodajna pogodba - razveza pogodbe - sklenitev nove pogodbe - plačilo kupnine - pravica uporabe na nepremičnini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - uporabnina
    Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
  • 20.
    VSRS Sklep X Ips 234/2017
    28.3.2018
    UPRAVNI SPOR
    VS00010791
    ZUS-1 člen 83.
    dovoljenost revizije - obrazložitev razlogov za revizijo
    V obravnavani zadevi revidenta ne konkretizirata in ne pojasnita nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navajata in uveljavljta le revizijske razloge, kar pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
  • 1
  • od 10
  • >
  • >>