stečajni upravitelj - pravica do pritožbe - procesna legitimacija - položaj in pristojnosti upravitelja
Sodišče druge stopnje ne more vsebinsko obravnavati pritožbe, ki jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela. Ker ni podana legitimacija upravitelja za pritožbo, jo je že sodišče prve stopnje pravilno zavrglo brez meritornega obravnavanja.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071226
OZ člen 112, 118, 964, 1050, 1055. ZPP člen 285.
zahtevek za plačilo škode iz zavarovanja odgovornosti zavarovanca – odgovornost zavarovalnice – ustni dogovor udeležencev prometne nesreče o kritju stroškov – poravnava – ugovor sklenjene pogodbe – res transacta – uveljavljanje čezmernega prikrajšanja pri poravnavi – materialno procesno vodstvo
Ker se je tožnik dogovoril z zavarovancem tožene stranke, da vsaka stranka krije svojo škodo, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta stranki sklenili dogovor. Gre za poravnavo, saj sta vsaka vzajemno popustili in s tem odpravili negotovost in določili svoje vzajemne pravice in obveznosti (1050. člen OZ). Gre za res transacto, ki veže obe pravdni stranki. Ker je tožena stranka to dokazala, tožnik pa vztraja na plačilu škode od zavarovalnice, je sodišče pravilno zahtevo zavrnilo (953. člen OZ).
Ploščice same po sebi niso nevarne, če pa postanejo nevarne, kadar so mokre, je treba ugotoviti, ali je bil kdo malomaren (kriv), da je do te mokrote prišlo oz. da ni poskrbel, da se jo pobriše.
stečajni postopek – povprečna taksa – limitirana največja taksa – razdelitev stečajne mase
Po prvem odstavku 24. člena ZST-1 se za povprečno takso v stečajnem postopku vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase. Ker se za povprečno takso upošteva vsota zneskov, ne pa posamezni znesek po posamezni razdelitvi stečajne mase, je torej v tarifni št. 5114 ZST-1 maksimalna višina povprečne sodne takse 2.000,00 EUR določena za vse razdelitve stečajne mase skupaj in ne za posamezno razdelitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079560
OZ člen 2, 3, 15, 40, 50, 56, 82, 82/1, 103, 116, 117, 330, 330/2. ZPP člen 212, 285. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - fiduciarna pogodba - začasen prenos lastninske pravice - pomanjkanje zakonske ureditve - trditveno in dokazno breme glede obstoja posla - opcijska upravičenja - delnice - nakupna opcija - navidezna pogodba - vsebina tujega prava - priče - iura novit curia - obvestilo o tujem pravu - diplomatska pot - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditve nasprotne stranke - pravica do odškodnine - izbira sankcije - škoda zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - domneva o popolnosti listine - posebna oblika - volja strank
Fiduciarna pogodba ni oblika navidezne pogodbe. Na podlagi fiduciarne pogodbe prenosnik (fiduciant) na pridobitelja (fiduciarja) začasno prenese lastninsko pravico na stvari, slednjega pa veže obligacijskopravna zaveza iz takega posla, da pod dogovorjenimi pogoji lastninsko pravico prenese nazaj na fiducianta. Tovrstni posli so praviloma veljavni zaradi možnosti udeležencev, da prosto urejajo medsebojna obligacijska razmerja, če to ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Ker zakonsko (tipsko) fiduciarni posli niso urejeni, da bi se ob odsotnosti drugačnega dogovora ob upoštevanju dispozitivne narave zakonskih določb uporabljala zakonska ureditev, se morajo stranke o vseh sestavinah teh poslov sporazumeti same. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je fiduciarno pogodbo štelo kot obliko navidezne pogodbe.
Vsebine tujega prisilnega prava (v konkretnem primeru, da preseganje praga 5 % imetništva delnic posameznega imetnika v ciljni družbi nasprotuje moldavskim prisilnim predpisom) ni mogoče ugotavljati s pričami, kot da bi šlo za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, kar je storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru. Tudi za pravna pravila tujega prava velja načelo iura novit curia in jih mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti. Sodišče zato vsebino tujega prava ugotavlja tako, da zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, tj. po diplomatski poti.
Kljub temu, da ima v skladu s 103. členom OZ pogodbi zvesta stranka v vsakem primeru pravico do odškodnine, je pojavna oblika škode odvisna od izbire sankcije v skladu s tem določilom. Pri izpolnitvenem zahtevku (v konkretnem primeru zahtevku tožeče stranke na izročitev delnic) škodo predstavlja tisti primanjkljaj, ki je posledica zamude z izpolnitvijo. Medtem ko pri prenehanju pogodbe odškodnina pogodbi zvesti stranki krije tisto, kar ji je bilo zagotovljeno s pogodbo (škoda zaradi neizpolnitve). Iz trditvene podlage tožbe je mogoče (smiselno) razbrati, da tožeča stranka uveljavlja škodo zaradi neizpolnitve - izgubljeni zaslužek, ki bi ga pridobila s prodajo delnic svojemu izbranemu kupcu. Ker je predpostavka za uveljavljanje škode zaradi neizpolnitve prav razveza pogodbe, katere uresničitve pa tožeča stranka niti ni zatrjevala, je tožba tudi po tej plati nesklepčna.
Materialnopravno zmotna je odločitev o povrnitvi upnikovih stroškov odgovora na ugovor. Neobrazloženega ugovora sodišče prve stopnje niti ne bi smelo vročati upniku v odgovor. Pri tem je odgovor na ugovor smiseln le, če lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev, kar pa tukaj ni bil primer. Odgovor ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je bila zavrnitev ugovora posledica neustrezne procesne aktivnosti dolžnika, ki v ugovoru ni podal nobenega pravno upoštevnega ugovornega razloga. V takšni situaciji ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ), zato jih upnik krije sam.
oprostitev plačila sodne takse – taksni predlog – dopolnitev predloga – nepopoln predlog – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – preverba podatkov po uradni dolžnosti – vpogled v letna poročila
Vpogled v javno objavljene podatke o letnih poročilih ne more nadomestiti izjave stranke, ki jo mora priložiti predlogu. Pritožbena stališča, kaj vse bi moralo storiti sodišče po uradni dolžnosti zato, da lahko brez sodelovanja stranke le-to oprosti plačila sodne takse, so materialnopravno zmotna. Navedbe v izjavi mora podati stranka sama, in le če podvomi v resničnost izjave, jih po uradni dolžnosti preveri sodišče.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Slovensko sodišče je dokaze v tujini pridobivalo po zaprosilu, poslanemu Kneževini Lechenstein. Zato okoliščine, kako so avstrijski varnostni organi pridobivali isto dokumentacijo za potrebe postopka v Republiki Avstriji, ni pomembno.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Materialnih pogojev, to je pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek pravic, katerih vpis se predlaga, v konkretnem primeru pravilnosti izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ne sme presojati.
ZKP člen 156. Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi bila dokumentacija družbe A. A. pridobljena nezakonito, ker se v sodnem spisu ne nahaja dodatno zaprosilo avstrijskega tožilstva pristojnim pravosodnim organom v Liechtensteinu, saj je v tem primeru šlo za postopke, ki so se vršili v Republiki Avstriji. Hišna preiskava, opravljena v pisarni dr. B. B., je bila opravljena na podlagi zaprosila avstrijskega tožilstva in za njihove potrebe, ne pa za potrebe morebitnih postopkov v Republiki Sloveniji. Okrožno sodišče v Celju je na podlagi zaprosila z dne 29. 3. 2011 za potrebe predhodnega postopka v Republiki Sloveniji pridobilo dokumentacijo družbe A. A. Zato so povsem pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je dokumentacija A. A. prišla v kazenski spis na osnovi dveh med seboj popolnoma neodvisnih poteh. Prva je bila preko zaprosila Okrožnega sodišča v Celju, ki je bilo izdano že 29. 3. 2011, druga pa preko pooblaščencev oškodovanca C. C., d. o. o., ki so dokumentacijo družbe A. A. priložili k naznanilu kaznivega dejanja dne 18. 5. 2011. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje okoliščina, da so tudi pooblaščenci priložili isto dokumentacijo, kot je bila pridobljena po uradni poti s strani Okrožnega sodišča v Celju, ne pomeni, da so podatki o ekonomskih upravičencih družbe A. A. nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz kazenskega spisa.
Za odredbo, izdano na podlagi 156. člena ZKP, se zahtevajo le razlogi za sum. Ker je bilo zaprosilo preiskovalnega sodnika izdano na podlagi Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki formalne odredbe ne predvideva, je pomembno le, ali je preiskovalni sodnik zaprosilo sestavil tako, da je vsebovalo vse potrebno, kar mora odredba po 156. členu ZKP vsebovati, ne pa tudi formalni naziv.
spor majhne vrednosti – naročniška pogodba za kabelsko televizijo – odpoved pogodbe
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili naročniško pogodbo za kabelsko televizijo, da je toženec 13. 11. 2014 podal izjavo o odpovedi pogodbe in da je toženec v skladu s pogodbeno dogovorjenim odpovednim rokom dolžan še naročnino za oktober in za november 2014 ter zamudne obresti od obeh zneskov.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-2, 6/3. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
predlog za nasprotno izvršbo – sklep o predlogu za nasprotno izvršbo – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V nobeni zakonski določbi ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za nasprotno izvršbo, ki je po svoji naravi kondikcijski zahtevek in lahko privede tudi do izvršilnega naslova. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep niti ni v nobenem zakonu dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi
Glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, so za odločitev v tem postopku pravno nepomembne pritožbene trditve o tem, da novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti dosedanjega lastnika nepremičnine.
ZPP člen 154, 155. ZFPPIPP 212, 212/1, 215, 215/3, 217.
stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava – pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi – učinek potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – izvršilni naslov – terjatev po začetku prisilne poravnave – terjatev, ki ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave – potrebnost tožbe
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov le za tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave in so vsebovane v seznamu terjatev, ki je sestavni del sklepa o potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in kar pritožbeno ni izpodbijano), da vtoževana terjatev na seznamu terjatev z dne 21. 5. 2013 ni zajeta. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave zato v zvezi z vtoževano terjatvijo ne predstavlja izvršilnega naslova in je bila predmetna tožba vsekakor dopustna in potrebna. Posledično, in ker je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela z ugotovitvenim delom zahtevka (z dajatvenim delom zahtevka pa niso nastali posebni stroški), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071198
URS člen 15, 15/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5. ZPP člen 254, 254/3. ZPND člen 4, 4/2.
določitev stikov – pravica do stikov z otrokom – stiki pod nadzorom – uresničevanje in omejevanje pravic – ukinitev stikov – otrok kot žrtev nasilja – izvedenec – izvedba dokaza z izvedencem
Siljenje otrok v nenadzorovane stike z očetom bi otrokom škodilo, predlagatelj pa na drugačen način ureditve stikov (ki bi bil za otroke objektivno varen in bi jim tudi omogočil občutek varnosti; očetu pa, seveda ob njegovem hotenju, dal možnost postopnega navajanja na empatično skrb za otroke) ne pristaja, v trenutni situaciji ni možnosti za drugačno odločitev o stikih, kot da se ti ukinejo.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071223
ZNP člen 35, 35/2. ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 408, 408/2.
določitev stikov z otrokom – stiki med počitnicami – pogostost stikov – nadomestni stiki – stroški postopka – izvedba dokaza z izvedencem – skupni stroški – nevezanost na zahtevek
Določitev stikov v času poletnih počitnic izključuje siceršnjo ureditev stikov - vikend in tedenskih stikov. Življenjsko logično je, da v primeru strnjenega bivanja pri enemu od staršev v času počitnic otrok v vmesnem vikendu nima stikov z drugim od staršev.
URS člen 2, 23, 23/1, 25, 34. ZBPP člen 13, 13/2. ZDavP-2 člen 160, 160/1. ZIZ člen 102, 120.
plačilo sodne takse - taksna oprostitev - vir prejemkov - prisilen sodni poseg - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev - načelo socialne države
Razlaga, ki pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje zaradi plačila sodne takse napolnjuje tako, da se ne upošteva prisilnih sodnih posegov na prejemke, zaradi katerih je že dosežen mejni eksistenčni prag sredstev za preživljanje, ni skladna z ustavnim načelom socialne države in ustavno nedopustno posega v pravici do dostopa do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave na način, ki prizadeva socialno šibke posameznike. Gre za prekomerno utesnjujočo razlago, ki sili stranke, da plačajo sodno takso iz sredstev, ki so sicer opredeljena kot minimalni vir za preživljanje sebe in družinskih članov. S takšno razlago se pred stranke postavlja nepremostljivo stroškovno oviro.
ZPP člen 180, 180/1, 108, 108/5, 339, 339/2, 339/2-8, 354.
poziv na dopolnitev tožbe – popolnost tožbe – dopustnost tožbe – procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve
Popolnost tožbe je procesna predpostavka, ki se nanaša na dopustnost tožbe. Ker tožnica v dopolnitvi tožbe ni predložila dokazov in ni navedla dejstev, ki bi njen zahtevek nedvoumno individualizirali, v konkretnem primeru niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve. Zaradi tega tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
zvišanje preživnine zaradi spremenjenih razmer – preživninske zmožnosti staršev – brezposelnost staršev – preživninske potrebe otroka – tečaj angleškega jezika – strošek vrtca – časovne meje pravnomočnosti
Glede na to, da je toženec sam prekinil delovno razmerje, da ni nesposoben za delo, da je po lastni izpovedbi predno je pustil službo zaslužil okoli 900,00 EUR mesečno in da ocenjuje, da se je zmožen znajti in da bo za hčerko poskrbel, so pravilni zaključki prvostopenjskega sodišča, da toženčevo ravnanje (odpoved delovnega razmerja) ni v dobrobit njegovega otroka, katerega je dolžan preživljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075302
ZPP člen 163, 163/3, 214, 214/2. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/1, 619, 642, 642/3.
podjemna pogodba – soglasje volj – sklenitev pogodbe – priznanje dejstev – sklepčnost – ponudba – izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – enovitost izvršilnega in pravdnega postopka – upoštevanje trditev iz izvršilnega postopka – priglasitev stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov
Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata celovito. Zato so vse vloge strank, vložene v fazi izvršilnega postopka, upoštevne tudi v nadaljnjem pravdnem postopku. Nesmiselno bi bilo zahtevati od tožene stranke, da po odstopu zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, še enkrat navede nekaj, kar je navedla že v predhodnem izvršilnem postopku.