pridobitev lastninske pravice na delu zemljišča – darilna pogodba – zmota glede lege podarjenega zemljišča – gradnja na tujem svetu – založitev predujma za geodetsko odmero – povrnitev vlaganj – brezplačna pravna pomoč – zavrnitev prošnje za plačilo stroškov izdelave geodetskega elaborata
Ker tožnica kljub več pozivom in pojasnilom sodišča prve stopnje ni prilagodila zahtevka na dopustitev odmere dela zemljišča, ni založila predujma za potrebno geodetsko odmero in vztrajala pri podanem (so)lastninskem zahtevku na celotni parceli, je sodišče prve stopnje primarni (posledično pa tudi podredni) tožbeni zahtevek zavrnilo.
Odločanje o zahtevku oziroma terjatvi iz naslova vlaganj je po odločitvi zakonodajalca v pristojnosti upravnega organa, saj je zakonodajalec postavil odločanje o pravicah, ki izvirajo iz vlaganj v podržavljeno premoženje, ki so bila opravljena do uveljavitve ZDen, v upravno pristojnost. Odločanje o zahtevku oziroma terjatvi iz naslova teh vlaganj in s tem tudi o pravici oziroma o imetništvu pravice do povrnitve teh vlaganj torej ni v pristojnosti sodišča.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0081411
URS člen 27. ZFPPIPP člen 399, 339-1, 402, 408, 409, 409/1, 410. KZ-1 člen 34, 211, 211/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti – dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje proti premoženju – goljufija – poskus goljufije – domneva nedolžnosti – zavrnitev predloga za odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti
Odpust obveznosti je pravni institut, na podlagi katerega postane dolžnik prost določenih obveznosti do upnikov brez njihovega soglasja, vendar le, če uspešno prestane preizkusno dobo, ki mu jo določi sodišče v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti. Med preizkusnim obdobjem dobi dolžnik dodatne obveznosti, stečajni upravitelj pa dodatne naloge in pristojnosti, predvsem mora opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika.
Pravnomočna sodba še ni razveljavljena, obsodba na dan izdaje sklepa pa tudi ni bila izbrisana iz kazenske evidence. Zato predstavlja oviro za odpust obveznosti.
Ker je bilo o zavrnitvi zahteve za vpis spremembe ustanoviteljev že odločeno s sklepom višjega sodišča, pritožniki s to pritožbo ne morejo doseči ponovnega preizkušanja pravilnosti in zakonitosti sklepa registrskega sodišča Srg 2015/27684 z dne 9.7.2015.
Izbris opravljenega vpisa registrskega sodišča na podlagi tretjega odstavka 40. člena ZSReg, ni odločanje o zahtevku za vpis, zato gre lahko v konkretnem primeru smiselno le za „vprašanje postopka“, o katerem se odloči z odredbo (tretji odstavek 12. člena ZSReg). Zoper odredbo pa ni dovoljena posebna pritožba (drugi odstavek 14. člena ZSReg).
ZPP člen 8, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-6.
upniški odbor – člani upniškega odbora – ločitveni upnik – trditveno in dokazno breme – nedovoljena pritožbena novota
Obstoj dejanskih okoliščin iz 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP bi morala pravočasno zatrjevati pritožnica in zanje predložiti tudi dokaze, ki bi zadoščali za ugotovitev teh okoliščin z dokaznim standardom prepričanja.
stečajni upravitelj - pravica do pritožbe - procesna legitimacija - položaj in pristojnosti upravitelja
Sodišče druge stopnje ne more vsebinsko obravnavati pritožbe, ki jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela. Ker ni podana legitimacija upravitelja za pritožbo, jo je že sodišče prve stopnje pravilno zavrglo brez meritornega obravnavanja.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084710
URS člen 26. OZ člen 131, 352, 352/2.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - stečajni postopek - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - protipravnost - nezakonit sklep o delitvi stečajne mase - kršitev načela enakega obravnavanja upnikov v stečajnem postopku - odgovornost države za ravnanje sodnika - zastaranje
Tožnik bi moral, da bi lahko uspel s tožbenim zahtevkom, pojasniti, katere konkretne odločitve stečajnega senata so mu povzročile škodo, ki je v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ni uspel sanirati. Konkretizirano bi moral izkazati, da je protipravnost posamezne odločitve sodišča uveljavljal v postopku s pravnimi sredstvi in da posameznemu pravnemu sredstvu ni bilo ugodeno zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti. Tožnikove trditve bi morale sodišču omogočiti najprej identifikacijo in nato preizkus posameznih (zatrjevano napačnih) odločitev v luči zgoraj opisanega, torej preizkus, ali je stečajni senat (oziroma senat instančnega sodišče ob odločanju o konkretnih pravnih sredstvih tožnika) nepravilno uporabil zakonodajo, ni uporabil veljavnih predpisov ali je prišlo do očitnega odstopa od običajne metode dela ali senat ni uporabljal povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso ali če je odstopil od običajne metode dela v nasprotju s profesionalno skrbnostjo.
ZPP člen 180, 180/1, 108, 108/5, 339, 339/2, 339/2-8, 354.
poziv na dopolnitev tožbe – popolnost tožbe – dopustnost tožbe – procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve
Popolnost tožbe je procesna predpostavka, ki se nanaša na dopustnost tožbe. Ker tožnica v dopolnitvi tožbe ni predložila dokazov in ni navedla dejstev, ki bi njen zahtevek nedvoumno individualizirali, v konkretnem primeru niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve. Zaradi tega tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi
Glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, so za odločitev v tem postopku pravno nepomembne pritožbene trditve o tem, da novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti dosedanjega lastnika nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075302
ZPP člen 163, 163/3, 214, 214/2. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/1, 619, 642, 642/3.
podjemna pogodba – soglasje volj – sklenitev pogodbe – priznanje dejstev – sklepčnost – ponudba – izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – enovitost izvršilnega in pravdnega postopka – upoštevanje trditev iz izvršilnega postopka – priglasitev stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov
Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata celovito. Zato so vse vloge strank, vložene v fazi izvršilnega postopka, upoštevne tudi v nadaljnjem pravdnem postopku. Nesmiselno bi bilo zahtevati od tožene stranke, da po odstopu zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, še enkrat navede nekaj, kar je navedla že v predhodnem izvršilnem postopku.
V kolikor ni dogovorjeno drugače stranke oziroma podpisnice sodne poravnave obveznosti povrnitve stroškov druga do druge nimajo.
Določbe o stroških (tudi pravilo iz prvega odstavka 159. člena ZPP) so materialno-pravne narave, na pravilno uporabo materialnega prava pa pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
spor majhne vrednosti – naročniška pogodba za kabelsko televizijo – odpoved pogodbe
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili naročniško pogodbo za kabelsko televizijo, da je toženec 13. 11. 2014 podal izjavo o odpovedi pogodbe in da je toženec v skladu s pogodbeno dogovorjenim odpovednim rokom dolžan še naročnino za oktober in za november 2014 ter zamudne obresti od obeh zneskov.
ZPP člen 154, 155. ZFPPIPP 212, 212/1, 215, 215/3, 217.
stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava – pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi – učinek potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – izvršilni naslov – terjatev po začetku prisilne poravnave – terjatev, ki ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave – potrebnost tožbe
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov le za tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave in so vsebovane v seznamu terjatev, ki je sestavni del sklepa o potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in kar pritožbeno ni izpodbijano), da vtoževana terjatev na seznamu terjatev z dne 21. 5. 2013 ni zajeta. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave zato v zvezi z vtoževano terjatvijo ne predstavlja izvršilnega naslova in je bila predmetna tožba vsekakor dopustna in potrebna. Posledično, in ker je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela z ugotovitvenim delom zahtevka (z dajatvenim delom zahtevka pa niso nastali posebni stroški), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-2, 6/3. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
predlog za nasprotno izvršbo – sklep o predlogu za nasprotno izvršbo – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V nobeni zakonski določbi ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za nasprotno izvršbo, ki je po svoji naravi kondikcijski zahtevek in lahko privede tudi do izvršilnega naslova. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep niti ni v nobenem zakonu dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071198
URS člen 15, 15/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5. ZPP člen 254, 254/3. ZPND člen 4, 4/2.
določitev stikov – pravica do stikov z otrokom – stiki pod nadzorom – uresničevanje in omejevanje pravic – ukinitev stikov – otrok kot žrtev nasilja – izvedenec – izvedba dokaza z izvedencem
Siljenje otrok v nenadzorovane stike z očetom bi otrokom škodilo, predlagatelj pa na drugačen način ureditve stikov (ki bi bil za otroke objektivno varen in bi jim tudi omogočil občutek varnosti; očetu pa, seveda ob njegovem hotenju, dal možnost postopnega navajanja na empatično skrb za otroke) ne pristaja, v trenutni situaciji ni možnosti za drugačno odločitev o stikih, kot da se ti ukinejo.
ZKP člen 156. Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi bila dokumentacija družbe A. A. pridobljena nezakonito, ker se v sodnem spisu ne nahaja dodatno zaprosilo avstrijskega tožilstva pristojnim pravosodnim organom v Liechtensteinu, saj je v tem primeru šlo za postopke, ki so se vršili v Republiki Avstriji. Hišna preiskava, opravljena v pisarni dr. B. B., je bila opravljena na podlagi zaprosila avstrijskega tožilstva in za njihove potrebe, ne pa za potrebe morebitnih postopkov v Republiki Sloveniji. Okrožno sodišče v Celju je na podlagi zaprosila z dne 29. 3. 2011 za potrebe predhodnega postopka v Republiki Sloveniji pridobilo dokumentacijo družbe A. A. Zato so povsem pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je dokumentacija A. A. prišla v kazenski spis na osnovi dveh med seboj popolnoma neodvisnih poteh. Prva je bila preko zaprosila Okrožnega sodišča v Celju, ki je bilo izdano že 29. 3. 2011, druga pa preko pooblaščencev oškodovanca C. C., d. o. o., ki so dokumentacijo družbe A. A. priložili k naznanilu kaznivega dejanja dne 18. 5. 2011. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje okoliščina, da so tudi pooblaščenci priložili isto dokumentacijo, kot je bila pridobljena po uradni poti s strani Okrožnega sodišča v Celju, ne pomeni, da so podatki o ekonomskih upravičencih družbe A. A. nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz kazenskega spisa.
Za odredbo, izdano na podlagi 156. člena ZKP, se zahtevajo le razlogi za sum. Ker je bilo zaprosilo preiskovalnega sodnika izdano na podlagi Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki formalne odredbe ne predvideva, je pomembno le, ali je preiskovalni sodnik zaprosilo sestavil tako, da je vsebovalo vse potrebno, kar mora odredba po 156. členu ZKP vsebovati, ne pa tudi formalni naziv.
oprostitev plačila sodne takse – taksni predlog – dopolnitev predloga – nepopoln predlog – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – preverba podatkov po uradni dolžnosti – vpogled v letna poročila
Vpogled v javno objavljene podatke o letnih poročilih ne more nadomestiti izjave stranke, ki jo mora priložiti predlogu. Pritožbena stališča, kaj vse bi moralo storiti sodišče po uradni dolžnosti zato, da lahko brez sodelovanja stranke le-to oprosti plačila sodne takse, so materialnopravno zmotna. Navedbe v izjavi mora podati stranka sama, in le če podvomi v resničnost izjave, jih po uradni dolžnosti preveri sodišče.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Materialnih pogojev, to je pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek pravic, katerih vpis se predlaga, v konkretnem primeru pravilnosti izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ne sme presojati.
izločitev dokazov – Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah –zaprosilo za pravno pomoč – odredba – razlogi za sum
Slovensko sodišče je dokaze v tujini pridobivalo po zaprosilu, poslanemu Kneževini Lechenstein. Zato okoliščine, kako so avstrijski varnostni organi pridobivali isto dokumentacijo za potrebe postopka v Republiki Avstriji, ni pomembno.