začasna odredba – podaljšanje veljavnosti izdane začasne odredbe – čas, za katerega se izdaja začasna odredba
Upoštevajoč čas nastopa izvršljivosti ter tožničine realne možnosti za prisilno uveljavitev terjatve, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je treba veljavnost začasne odredbe podaljšati do poteka 30 dni od nastopa izvršljivosti sodne odločbe o glavni stvari. Ta rok ob njenem dolžnem skrbnem ravnanju tožnici učinkovito omogoča vložiti izvršilni predlog.
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 48, 48/1, 48/2, 110, 110/3. KZ-1 člen 53, 55, 55/1.
izrek enotne kazni – vštetje že prestane kazni – pogojni odpust s prestajanja kazni zapora – storitev novega kaznivega dejanja – preklic pogojnega odpusta – asperacijsko pravilo – zavrnitev pritožbe
Po izrecni določbi tretjega odstavka 110. člena KZ sodišče ob preklicu pogojnega odpusta vzame kot določen tisti del prej izrečene kazni, ki je obsojenec še ni prestal, in nato izreče enotno kazen po določbah 47. in drugega odstavka 48. člena KZ.
V primeru preklica pogojne obsodbe ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 48. člena KZ, na katero se pritožba neuspešno sklicuje.
Sodišče prve stopnje se sicer sklicuje na določilo 11. člena ZST-1, vendar ne oceni ne višine dolžne sodne takse (gre za izjemno visoko taksno obveznost), ne dejstva, da tožnica nima rednih prihodkov, druga tožnica, ki je študentka, pa prejema pokojnino, ne razmerja med takso in prihodki pravdnih strank in možnostjo razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
V konkretnem primeru obstoj služnosti po sporni poti ni predhodno vprašanje. Pravna podlaga za uveljavljanje zahtevka za ukinitev (prenehanje) stvarne služnosti je, da taka služnost obstaja. Šele v primeru, ko je služnost ugotovljena s sodno odločbo ali odločbo državnega organa, je mogoče zahtevati ukinitev (prenehanje) služnosti. Ker v konkretnem primeru to še ni ugotovljeno, je tožba preuranjena.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice – dobra vera – gradnja na tujem svetu – gradnja na tujem zemljišču – dobra vera graditelja – dokazna ocena – načelo proste presoje dokazov – obseg dokaznega bremena – odgovor na odgovor na pritožbo
V našem civilnem postopku velja načelo proste presoje dokazov (glej 8. člen ZPP), kar pomeni, da nobenemu dokazu (vnaprej oziroma načeloma) dokazne vrednosti ni moč odreči in da nima nobena vrsta (skupina) dokazov (vnaprej oziroma načeloma) večje dokazne vrednosti od druge. Ker je prvotožnikovo izpovedbo očitno ocenilo kot prepričljivo, je iz tega razloga trditvam tožnikov tudi upravičeno sledilo. V tej smeri zato ni bilo potrebnih nobenih „dodatnih“ dokazov (in sicer listin ali prič), kot to (napačno) meni pritožba. Velja poudariti, da je obseg („teža“) dokaznega bremena zmeraj (so)odvisna od konkretnosti (kakovosti) ugovornih trditev nasprotne stranke.
Prvotožnik pa je na drugi strani ob zaslišanju na naroku dne 17.5.2013 natančno izpovedal, kdaj naj bi se začela graditi nova hiša (oziroma prizidek k stari hiši) ter koliko časa in kako se je gradila. Iz njegove izpovedbe jasno izhaja ne le, da se je ta gradila zanju z drugotožnico, ampak tudi, da je bila pri tem njuna udeležba (tako fizična/delovna kot finančna) v vseh ozirih ključna. Glede prispevkov svojega očeta in brata (ki ju izpostavlja pritožba) je prepričljivo povedal, da sta pomagala na samem začetku in da je bila njuna pomoč „zgolj“ fizična. Skratka šlo je za pomoč, ki tako glede na svoj časovni kot vsebinski okvir očitno ni bila bistvena.
ZIZ člen 173, 173/2, 189, 189/4, 197, 208, 208/1, 208/2.
izvršba na nepremičnine - prevzem dolga - sporazum s kupcem o ohranitvi hipoteke - sklep o poplačilu - prenehanje obveznosti dolžnika
Izpodbijani sklep je sklep o poplačilu.
Sklep o poplačilu v običajni situaciji, ko je kupec upnik ali kupec plača kupnino, pomeni hkrati izpolnitev obveznosti izvršilnega dolžnika in prenehanje terjatve izvršilnega upnika. V konkretni situaciji temu ni tako - sklep le ukinja obveznost izvršilnega dolžnika, ker pa je bila plačana varščina v višini 10.400,00 EUR, hkrati v tem delu pomeni tudi prenehanje upnikove terjatve.
Višje sodišče se strinja s sodiščem prvem stopnje, da je s strani dolžnika treba šteti, kot da bi bila kupnina plačana v višini prodajne cene. Sporazum iz drugega odstavka 173. člena ZIZ se sklene med upnikom in kupcem, zato se dolžnikov položaj zaradi tega ne more poslabšati. Sporazum je stvar njunega notranjega razmerja, ki pa mora navzven (do dolžnika) imeti enake učinke, kot če bi kupec kupnino plačal. V pravni teoriji se takemu sporazumu priznava smiselno enake učinke kot pri prevzemu dolga.
Upoštevajoč učinke sklepa o poplačilu je treba ugotoviti, v katerem delu oziroma za koliko je prenehala obveznost izvršilnega dolžnika do zastavnega upnika, in pa tudi, v katerem delu je kupec prevzel obveznost izvršilnega dolžnika in hkrati (v konkretnem primeru) upoštevati tudi delno izpolnitev prvemu upniku iz (preostanka) varščine.
OZ člen 6, 6/2, 131, 147, 147/1. ZPP člen 254, 313.
odgovornost delodajalca za ravnanje delavca pri delu ali v zvezi z delom – krivdna odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev napotitve na citološko preiskavo – postavitev novega izvedenca – rok za prostovoljno plačilo pravdnih stroškov
Zdravnica (delavka), zaposlena v zdravstvenem domu (tožena stranka, delodajalec), je v danih okoliščinah ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, čeprav tožnice ni napotila na citološko preiskavo, saj nobena od v letu 2008 izvedenih preiskav ni pokazala na sum rakavega obolenja, zato ni bilo indikacije za citološko preiskavo. Pri tožnici tudi ni bilo podanih nobenih dejavnikov višjega tveganja.
stroški postopka – umik tožbe – odtujitev pravice, o kateri teče pravda
Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je v konkretnem primeru v celoti utemeljeno.
Ker materialno-pravno singularno nasledstvo med pravdo ne vodi avtomatično v procesno-pravno nasledstvo (in lahko tožnik ugodilno („obsodilno“) sodbo napram tožencu doseže kljub njegovi odtujitvi pravice med pravdo), je tak prehod pravice (sam za sebe) z vidika obstoja dolžnosti povračila procesnih (pravdnih) stroškov nerelevanten.
popravek – objava popravka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje revizije – zamuda roka – krivda stranke – krivda pooblaščenca
Krivda odvetnika je izenačena s krivdo stranke. Da bivši odvetnik v konkretni zadevi ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ko je bodisi menil, da revizija zoper navedeni sklep ni možna bodisi je ni želel vložiti, o tem pa stranke ni obvestil, temveč ji je zatrjeval, da je v zadevi možno vložiti le še ustavno pritožbo, ne more biti dvoma. Posledice zamude opraviti pravno dejanje – vložiti revizijo, mora po povedanem nositi tožnica, čeprav je ni zakrivila.
Odločanje o zahtevku oziroma terjatvi iz naslova vlaganj je po odločitvi zakonodajalca v pristojnosti upravnega organa, saj je zakonodajalec postavil odločanje o pravicah, ki izvirajo iz vlaganj v podržavljeno premoženje, ki so bila opravljena do uveljavitve ZDen, v upravno pristojnost. Odločanje o zahtevku oziroma terjatvi iz naslova teh vlaganj in s tem tudi o pravici oziroma o imetništvu pravice do povrnitve teh vlaganj torej ni v pristojnosti sodišča.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0081411
URS člen 27. ZFPPIPP člen 399, 339-1, 402, 408, 409, 409/1, 410. KZ-1 člen 34, 211, 211/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti – dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje proti premoženju – goljufija – poskus goljufije – domneva nedolžnosti – zavrnitev predloga za odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti
Odpust obveznosti je pravni institut, na podlagi katerega postane dolžnik prost določenih obveznosti do upnikov brez njihovega soglasja, vendar le, če uspešno prestane preizkusno dobo, ki mu jo določi sodišče v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti. Med preizkusnim obdobjem dobi dolžnik dodatne obveznosti, stečajni upravitelj pa dodatne naloge in pristojnosti, predvsem mora opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika.
Pravnomočna sodba še ni razveljavljena, obsodba na dan izdaje sklepa pa tudi ni bila izbrisana iz kazenske evidence. Zato predstavlja oviro za odpust obveznosti.
Ker je bilo o zavrnitvi zahteve za vpis spremembe ustanoviteljev že odločeno s sklepom višjega sodišča, pritožniki s to pritožbo ne morejo doseči ponovnega preizkušanja pravilnosti in zakonitosti sklepa registrskega sodišča Srg 2015/27684 z dne 9.7.2015.
Izbris opravljenega vpisa registrskega sodišča na podlagi tretjega odstavka 40. člena ZSReg, ni odločanje o zahtevku za vpis, zato gre lahko v konkretnem primeru smiselno le za „vprašanje postopka“, o katerem se odloči z odredbo (tretji odstavek 12. člena ZSReg). Zoper odredbo pa ni dovoljena posebna pritožba (drugi odstavek 14. člena ZSReg).
skupno premoženje – določitev deležev – domneva o enakih deležih – izvršba na delež skupnega premoženja – podjetniško premoženje – vročanje sodnih pisanj – pravilnost vročitve – razpravno načelo – kršitev razpravnega načela
Neobičajno je, da kljub prekinitvi zveze, ki jo zatrjujeta toženca, bivša partnerja ohranita takšno povezanost. Sodišče prve stopnje je podrobno analiziralo pojasnila tožencev in prič, iz katerih izhaja, da ta povezanost (opravljanje dejavnosti na naslovu stalnega bivališča drugega toženca, navedba drugega toženca kot uporabnika vozila v lastništvu prve toženke) ni odraz (še vedno) obstoječe ekonomske skupnosti kot enega od znakov izvenzakonske skupnosti, in jih pravilno označilo kot neprepričljiva.
Če bi sodišče prve stopnje samo raziskovalo pravilnost vročitve sodnega pisanja, ki se je prvi toženki vročalo na naslov X, pošiljka pa se je vrnila z oznako preseljen na vročilnici, bi prekršilo razpravno načelo.
Materialnopravno zmotna je odločitev o povrnitvi upnikovih stroškov odgovora na ugovor. Neobrazloženega ugovora sodišče prve stopnje niti ne bi smelo vročati upniku v odgovor. Pri tem je odgovor na ugovor smiseln le, če lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev, kar pa tukaj ni bil primer. Odgovor ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je bila zavrnitev ugovora posledica neustrezne procesne aktivnosti dolžnika, ki v ugovoru ni podal nobenega pravno upoštevnega ugovornega razloga. V takšni situaciji ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ), zato jih upnik krije sam.
ZPP člen 151, 151/1, 152, 154, 154/2, 155. ZFPPIPP člen 20, 60, 60/2.
stroški postopka – pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha v pravdi – terjatev – vsebina prijave terjatve – zahtevek za priznanje terjatve – stroški, ki so nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Pravni temelj glede zahtevka za plačilo stroškov postopka ne obstaja, vse dokler ni odločeno o povračilu stroškov s strani sodišča, saj šele takrat postane stečajni dolžnik zavezanec iz materialnopravnega razmerja. To pa pomeni, da stroški, ki jih je imela tožeča stranka v pravdnem postopku do trenutka začetka stečajnega postopka, niso takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena ZFPPIPP določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.
OZ člen 459. SZ-1 člen 5. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 4, 4/2, 4/3. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2003) člen 28.
kupoprodajna pogodba - prodaja stanovanj - jamčevanje za stvarne napake - kdaj gre za stvarne napake - skupni deli večstanovanjskih stavb - parkirišča - dodatna parkirna mesta na prostem - neobstoj skupnega dela z zunanjimi parkirnimi mesti
Ker predpis, ki bi določal, da so parkirišča skupni del večstanovanjskih stavb, ne obstaja, zgrajeno pa je tolikšno število parkirnih mest, kot to določa za obravnavano zadevo relevanten Pravilnik iz leta 2000, in je očitno (bil) tožnikom omogočen njihov nakup, nezagotovitev brezplačnih zunanjih parkirnih mest ne predstavlja stvarne napake.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka - upravičeni predlagatelj - dolžnik kot predlagatelj - procesna legitimacija dolžnika - zavrženje predloga dolžnika za končanje postopka osebnega stečaja
Prvostopenjsko sodišče je bilo pri presoji predloga dolžnika za izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja najprej dolžno preizkusiti, ali ZFPPIPP dolžniku daje procesno legitimacijo za vložitev predloga za končanje postopka osebnega stečaja in posledično za meritorno obravnavanje takega njegovega predloga. Pri tem je pravilno ugotovilo, da je tudi v postopku osebnega stečaja po 375. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP procesna legitimacija za vložitev predloga za končanje stečajnega postopka priznana le upravitelju, ki mora sodišču predložiti končno poročilo. Pravilno je tudi ugotovilo, da dolžnik po začetku stečajnega postopka nima več možnosti vpliva na sam tek in zaključek stečajnega postopka, ker dolžnik po začetku stečajnega postopka po šestem odstavku 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP tudi v postopku osebnega stečaja ne more več umakniti predloga za začetek stečajnega postopka, saj to lahko stori le do začetka stečajnega postopka. S sklicevanjem na namen postopka osebnega stečaja določen v prvem odstavku 382. člena ZFPPIPP, in sicer, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, je odgovorilo tudi na dolžnikovo zmotno stališče, da se postopek osebnega stečaja vodi le zaradi odpusta obveznosti dolžniku.
Prvostopenjsko sodišče je s tem v zadostni meri dolžniku obrazložilo, da mu procesne legitimacije za vložitev predloga za končanje postopka osebnega stečaja ne more priznati, ker mu take legitimacije ne prizna zakon.
sklep o začasni odredbi – učinek sklepa o začasni odredbi – učinek sklepa o izvršbi – načelo kontradiktornosti – naknadna kontradiktornost – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – nesuspenzivnost ugovora zoper sklep o začasni odredbi
Vložitev ugovora odloži nastop pravnomočnosti sklepa, proti kateremu je vložen, ne pa tudi njegove izvršljivosti. Po določbi šestega odstavka 9. člena ZIZ ugovor ne zadrži izvršilnega postopka. To pomeni, da vsak sklep, izdan v postopku zavarovanja, začne veljati takoj in ga je mogoče takoj (oziroma po poteku paricijskega roka) tudi izvršiti. Vložitev ugovora ni ovira za to. Sklep o začasni odredbi, tudi nepravnomočen, učinkuje kot sklep o izvršbi, zaradi česar se na njegovi podlagi opravljajo neposredna izvršilna dejanja, kljub vloženemu ugovoru.