ZPP člen 186, 190, 190/1, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 99. OZ 395, 395/1.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – sosporništvo – navadno sosporništvo – stečaj stranke – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija – prilagoditev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke
V obravnavani zadevi sta bili toženi dve stranki - gre za pasivno sosporništvo. Pravda bi se lahko za toženi stranki rešila na različna načina, zato ne gre za enotno, temveč za navadno sosporništvo. V tem primeru se lahko postopek prekine zgolj glede sospornika, nad katerim je bil začet stečajni postopek, ne pa tudi glede drugega sospornika. Nikakršnih materialnopravnih zadržkov ni, da se postopek ne bi nadaljeval zoper prvo toženo stranko. Upnik lahko v primeru solidarne obveznosti izpolnitev zahteva v celoti od kogar hoče. Prekinitev postopka zoper drugo toženo stranko zato ni ovira, da se postopek ne bi nadaljeval zoper prvo toženo stranko.
pridobitev lastninske pravice na delu zemljišča – darilna pogodba – zmota glede lege podarjenega zemljišča – gradnja na tujem svetu – založitev predujma za geodetsko odmero – povrnitev vlaganj – brezplačna pravna pomoč – zavrnitev prošnje za plačilo stroškov izdelave geodetskega elaborata
Ker tožnica kljub več pozivom in pojasnilom sodišča prve stopnje ni prilagodila zahtevka na dopustitev odmere dela zemljišča, ni založila predujma za potrebno geodetsko odmero in vztrajala pri podanem (so)lastninskem zahtevku na celotni parceli, je sodišče prve stopnje primarni (posledično pa tudi podredni) tožbeni zahtevek zavrnilo.
stečajni postopek – povprečna taksa – limitirana največja taksa – razdelitev stečajne mase
Po prvem odstavku 24. člena ZST-1 se za povprečno takso v stečajnem postopku vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase. Ker se za povprečno takso upošteva vsota zneskov, ne pa posamezni znesek po posamezni razdelitvi stečajne mase, je torej v tarifni št. 5114 ZST-1 maksimalna višina povprečne sodne takse 2.000,00 EUR določena za vse razdelitve stečajne mase skupaj in ne za posamezno razdelitev.
ZFPPIPP člen 47, 104, 104/3, 104/4, 104/5, 104/5-1, 108, 108/2, 109, 109/1, 109/1-2, 118, 118-2, 375. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 8, 8/1, 8/2, 15.
nagrada upravitelja - pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja - razrešitev upravitelja
Upravitelj ni upravičen do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov pred njim razrešenega upravitelja, če je tudi sam razrešen. Do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov je upravičen le upravitelj, ki stečajni postopek zaključi.
Glede na neprerekano dejstvo, da toženec že od avgusta 2015 dalje stikov z otrokom ne izvaja, pritožba pravilno opozarja, da je pri širjenju stikov potrebna postopnost in da bo razširitev stika na vsak drugi vikend od petka do nedelje utemeljena šele takrat, ko bo toženec z otrokom vzpostavil ustrezen odnos in na stike redno prihajal. Takrat pa bo imel toženec glede na spremenjene razmere in koristi otroka možnost predlagati, da sodišče izda novo odločbo o stikih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0085839
ZZVZZ člen 1, 1/2, 45, 45/1, 63, 63/1, 63/2, 69, 69/1. OZ člen 12.
obvezno zdravstveno zavarovanje - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege - sklep Vlade RS - koncesijska pogodba - predmet koncesijske pogodbe - storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - kršitev pogodbe - zagotovitev finančnih sredstev - plačilo storitev - odškodninska odgovornost - odgovornost države - protipravnost - trditveno in dokazno breme
Sklep Vlade RS iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ le dopolnjuje dogovor, vendar ne pomeni izvršilnega predpisa Vlade, ki bi kot takšen določal pravice in obveznosti partnerjev v zdravstvu.
Sredstva, pridobljena s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, niso sredstva, s katerimi razpolaga in jih upravlja država, temveč ZZZS, ki je samostojni pravni subjekt.
Ni utemeljeno sklepanje tožeče stranke, da je Vlada RS oziroma Ministrstvo za zdravje RS dolžno zagotoviti sredstva, saj za to ni nobene pravne podlage. Takšna obveznost ne izhaja niti iz ZZVZZ niti iz koncesijske pogodbe.
Vlada RS v skladu z drugim odstavkom 63. člena ZZVZZ odloči dokončno in ni predvideno sodno varstvo v smislu preverjanja odločitve glede ustreznosti programov in pravilnosti določene cene, s katero Vlada nadomesti (manjkajočo) voljo partnerjev v javnem zdravstvu. Sodna praksa je zavzela stališče, da o vplivu odločitve Vlade iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ na pogodbeno ceno oziroma pogodbeno razmerje z ZZZS, če je ta pogodba sklenjena, odloča redno sodišče v okviru uveljavljenih zahtevkov.
končni seznam preizkušenih terjatev - nevložitev pritožbe - pravnomočnost sklepa - ugovor zaradi ureditve pravice do enakega obravnavanja upnikov - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Inštitut upnikovega ugovora zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov se lahko pojmovno uporabi le tedaj, ko upravitelj, drug upnik ali upniški odbor posega v njegovo pravico do enakega obravnavanja (prvi odstavek 128.a člena ZFPPIPP). Tudi pod predpostavko, da bi prišlo do takšne kršitve, bi moral upnik najprej v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zase doseči pravno korist. Sicer bi lahko prišlo do obida pravnih sredstev. Upnik bi, čeprav ni izčrpal rednega pravnega sredstva, poizkušal zase doseči tisti položaj v postopku, do katerega bi imel možnost priti v pritožbenem postopku.
V konkretnem primeru obstoj služnosti po sporni poti ni predhodno vprašanje. Pravna podlaga za uveljavljanje zahtevka za ukinitev (prenehanje) stvarne služnosti je, da taka služnost obstaja. Šele v primeru, ko je služnost ugotovljena s sodno odločbo ali odločbo državnega organa, je mogoče zahtevati ukinitev (prenehanje) služnosti. Ker v konkretnem primeru to še ni ugotovljeno, je tožba preuranjena.
ZPP člen 180, 180/1, 189, 189/1, 189/3. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – dopolnitev tožbe – identifikacija zahtevka – zavrženje tožbe – litispendenca – visečnost pravde
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma v pravdnem postopku tožnik navede dejansko podlago obveznosti dolžnika oziroma v pravdnem postopku toženca, tvori tožbo. Šele z opredelitvijo dejanske podlage zahtevka je mogoča identifikacija zahtevka. Da identifikacije zahtevka ne zagotavlja niti sklicevanje na (v obeh postopkih) isti račun, pa izhaja tudi iz postopanja sodišča v obeh zadevah, saj je v obeh zadevah tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe v smeri podaje dejanske podlage tožbe.
Iz spisa IX Pg 413/2015 je razvidno, da dopolnjena tožba, ki bi bila sploh sposobna obravnavanja, tožencu ni bila vročena, zato pravda v zadevi IX Pg 413/2015 med pravdnima strankama sploh še ni začela teči in posledično v tej zadevi še ni mogoče govoriti o visečnosti pravde. Tožba je bila v tem postopku namreč kot nepopolna zavržena s sklepom z dne 25. 3. 2015. Čim pa je tako, ni bilo podlage za zavrženje tožbe v zadevi III Pg 2243/2015 zaradi litispendence, ker naj bi pravda med istima strankama o istem tožbenem zahtevku začela teči že v zadevi IX Pg 413/2015.
skupno premoženje – določitev deležev – domneva o enakih deležih – izvršba na delež skupnega premoženja – podjetniško premoženje – vročanje sodnih pisanj – pravilnost vročitve – razpravno načelo – kršitev razpravnega načela
Neobičajno je, da kljub prekinitvi zveze, ki jo zatrjujeta toženca, bivša partnerja ohranita takšno povezanost. Sodišče prve stopnje je podrobno analiziralo pojasnila tožencev in prič, iz katerih izhaja, da ta povezanost (opravljanje dejavnosti na naslovu stalnega bivališča drugega toženca, navedba drugega toženca kot uporabnika vozila v lastništvu prve toženke) ni odraz (še vedno) obstoječe ekonomske skupnosti kot enega od znakov izvenzakonske skupnosti, in jih pravilno označilo kot neprepričljiva.
Če bi sodišče prve stopnje samo raziskovalo pravilnost vročitve sodnega pisanja, ki se je prvi toženki vročalo na naslov X, pošiljka pa se je vrnila z oznako preseljen na vročilnici, bi prekršilo razpravno načelo.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev vdove na pravdo – denarna sredstva na zapustnikovih bančnih računih – skupno premoženje – manj verjetna pravica – domneva lastninske pravice
Vdova ni pojasnila, iz česa oziroma iz katerih virov (kakšnega dela) so bila privarčevana ta sredstva. Tega ni pojasnila niti hči (ki priznava vdovin izločitveni zahtevek). Le če bi konkretno izkazala (za verjetno), da ta denarna sredstva izvirajo iz njenega, zapustnikovega ali njunega skupnega dela (kamor sodijo tudi prejemki enega ali drugega, ki so rezultat dela, npr. plača ali pokojnina), bi bilo mogoče šteti njeno pravico za verjetnejšo in na pravdo napotiti vnukinjo.
ZOdv člen 1, 1/3, 23, 23/3, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1, 34b, 34b/1. Direktiva 98/5/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena člen 3, 3/1, 11, 11/1.
ustanovitev podružnice tuje odvetniške družbe – vpis v imenik tujih odvetnikov
Tako kot je za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji potreben vpis v imenik odvetnikov za domače odvetnike, je potreben vpis v imenik tujih odvetnikov tudi za pravico opravljanja odvetniškega poklica na območju Republike Slovenije za tuje odvetnike. Določba tretjega odstavka 23. člena ZOdv, po kateri je vodenje podružnice lahko zaupano le odvetniku, nujno pomeni, da ima oseba, ki vodi podružnico, predhodno pridobljeno pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Tega pa, kot je bilo že obrazloženo, tuj odvetnik pridobi z vpisom v imenik tujih odvetnikov.
stečajni upravitelj - pravica do pritožbe - procesna legitimacija - položaj in pristojnosti upravitelja
Sodišče druge stopnje ne more vsebinsko obravnavati pritožbe, ki jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela. Ker ni podana legitimacija upravitelja za pritožbo, jo je že sodišče prve stopnje pravilno zavrglo brez meritornega obravnavanja.
popravek – objava popravka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje revizije – zamuda roka – krivda stranke – krivda pooblaščenca
Krivda odvetnika je izenačena s krivdo stranke. Da bivši odvetnik v konkretni zadevi ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ko je bodisi menil, da revizija zoper navedeni sklep ni možna bodisi je ni želel vložiti, o tem pa stranke ni obvestil, temveč ji je zatrjeval, da je v zadevi možno vložiti le še ustavno pritožbo, ne more biti dvoma. Posledice zamude opraviti pravno dejanje – vložiti revizijo, mora po povedanem nositi tožnica, čeprav je ni zakrivila.
neupravičena obogatitev - prikrajšanje zaradi nudene nege in pomoči
Po prenehanju partnerske zveze tožnica ni upravičena do plačila za običajno pomoč in oskrbo, ki jo je sinovi partnerki nudila v trajanju partnerske zveze z njenim sinom.
ZPP člen 8, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-6.
upniški odbor – člani upniškega odbora – ločitveni upnik – trditveno in dokazno breme – nedovoljena pritožbena novota
Obstoj dejanskih okoliščin iz 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP bi morala pravočasno zatrjevati pritožnica in zanje predložiti tudi dokaze, ki bi zadoščali za ugotovitev teh okoliščin z dokaznim standardom prepričanja.
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 48, 48/1, 48/2, 110, 110/3. KZ-1 člen 53, 55, 55/1.
izrek enotne kazni – vštetje že prestane kazni – pogojni odpust s prestajanja kazni zapora – storitev novega kaznivega dejanja – preklic pogojnega odpusta – asperacijsko pravilo – zavrnitev pritožbe
Po izrecni določbi tretjega odstavka 110. člena KZ sodišče ob preklicu pogojnega odpusta vzame kot določen tisti del prej izrečene kazni, ki je obsojenec še ni prestal, in nato izreče enotno kazen po določbah 47. in drugega odstavka 48. člena KZ.
V primeru preklica pogojne obsodbe ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 48. člena KZ, na katero se pritožba neuspešno sklicuje.
Sodišče se do pravilno predlagane objektivne spremembe tožbe, ki ji toženec ni nasprotoval, ni opredelilo. Odločitev, zakaj je kljub spremembi tožbe odločalo po prvotnem, ne po spremenjenem tožbenem zahtevku, v obrazložitvi ni pojasnjena.
Toženčeve navedbe v pripravljalni vlogi, ki opredelujejo pridobitelja terjatve kot novo tožečo stranko, kažejo na njegovo izrecno privolitev, da pridobitelj kot tožnik vstopi v pravdo namesto prejšnjega tožnika – odsvojitelja terjatve.
ZASP člen 145, 156, 156/4, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/6, 62, 62/2. OZ člen 15, 131, 131/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 7, 7/2, 7/2-K. Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo.
sorodne pravice – pravice proizvajalcev fonogramov – proizvajalec fonogramov – predvajanje fonogramov – glasbeni nastopi v živo – intervalna javna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo – višina nadomestila – tarifa Zavoda IPF – druga športna ali množična prireditev, ki je ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko – razlaga tarife – začasna tarifa – določitev začasne tarife – povrnitev stroškov opomina – stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – odločitev o stroških postopka – uspeh celotnega postopka
Začasna tarifa Zavoda za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo, se ne uporablja za množične prireditve.