CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0080029
OZ člen 73, 190, 193. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZSReg člen 41. ZIZ člen 270.
zastopnik – vpis v sodni register – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – neupravičena pridobitev – obseg vrnitve – nepoštenost – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost
Ker toženec v času, ko so bile sklenjene sporne posojilne pogodbe, tožnice ni bil upravičen zastopati, tožnica pa naknadno pogodb ni odobrila, pogodbe niso bile veljavno sklenjene (73. člen OZ) in da mora toženec, ki se je s posojili brez pravne podlage neupravičeno okoristil, po 190. členu OZ prejeto vrniti tožnici. Toženec je bil nepošten, zato po 193. členu OZ dolguje zamudne obresti že od dneva pridobitve posojil. Toženec bi lahko veljal za poštenega pridobitelja le, če ne bi imel nobenega razloga za dvom o tem, kdo je tožničin zastopnik.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - zakonski prekluzivni rok
Rok za plačilo sodne takse je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more po lastni presoji podaljševati, zaradi česar ni mogoče upoštevati pritožničine navedbe, da bo takso plačala, ko ji bodo nakazana ustrezna sredstva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084373
ZASP člen 80, 81, 168, 168/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
fotografije – objava fotografij – materialne avtorske pravice – pogodba o odplačnem prenosu materialnih avtorskih pravic – načelo pisnosti – in dubio pro auctore – dovoljenje avtorja – avtorski honorar – avtorsko nadomestilo – civilna kazen – nepremoženjska škoda – porušeno psihično stanje – začetek teka zastaralnega roka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z 81. členom ZASP se v primeru, če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera. Uporabljajo se objektivna merila, ki ustrezajo tržnim razmeram, opravijo se lahko tudi poizvedbe o podobnih plačilih na trgu. Ne gre torej za ugotavljanje običajne cene za uporabo fotografij tožnika v času, ko so bile objavljene, ampak za vprašanje, kakšno je bilo običajno plačilo za objavo primerljivih fotografij v primerljivih časopisnih medijih (tiskanih in spletnih) v primerljivem obdobju.
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, so določila v prevzemnem listu in pravilih in pogojih za članstvo, ki urejajo solidarno obveznost imetnika (poslovne) kartice in družbe jasna – toženec je nedvomno dolžnik solidarne obveznosti in odgovarja tožeči stranki za celo obveznost in lahko ta zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka primarno zahtevati plačilo od družbe, so zato neutemeljene. Tožeča stranka je dokazala obstoj in višino svoje terjatve in je bilo na strani toženca, da izkaže, da je bodisi družba bodisi on sam kot solidarni dolžnik, to terjatev že poravnal(a) oziroma, da je prenehala na kakšen drug način.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se nanaša na nedopustnost izvršbe, ki teče na predlog prve toženke. Za to odločitev je ključnega pomena ugotovitev sodbe, da je bila prva toženka ob sklenitvi sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, dobroverna. V skladu z ustaljeno sodno prakso pogodbena pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
Pravni interes za odločitev po tožbi za nedopustnost izvršbe je podan, kadar bo tožnik na podlagi ugodilne sodbe dosegel, da upnik (toženec v pravdi) za poplačilo svoje terjatve ne bo mogel seči na predmet izvršbe.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – asfaltiranje ceste in postavitev droga za javno razsvetljavo – odvzem posesti – oviranje načina izvrševanja posesti
S protipravnim ravnanjem je tožena stranka vznemirjala tožnika pri izvrševanju njegove lastninske pravice, ni pa mu odvzela posesti na spornem delu nepremičnine, zato se utemeljenost tožbenega zahtevka presoja po določbi 99. člena SPZ.
nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – lastninska pravica v pričakovanju
V konkretnem primeru kupčeva (tožnikova) skrbnost, da zemljiškoknjižno stanje uskladi z dejanskim, ni pravno relevantna, kot tudi ni pravno pomembna upničina (toženkina) dobra vera in sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje.
odgovornost več oseb za isto škodo – regres plačnika – trditveno breme – dokazno breme
Škoda je nastala, ker tožnica – poslovodkinja prodanega blaga ni ustrezno evidentirala, toženka – kupovalka pa ga ni plačala. Pri razmejevanju prispevkov pravdnih strank k nastali škodi je pomembna vrednost neplačanega trgovskega blaga, ki jo mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka.
pritožba – pritožbene navedbe – trditveno breme – meje preizkusa sodbe prve stopnje – tek zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – kdaj pride dolžnik v zamudo – povrnitev stroškov pritožbenega postopka – uspeh s pritožbo le glede odločitve o stranski terjatvi
S sklicevanjem na gradivo, ki ga je stranka predložila v postopku pred sodiščem prve stopnje, pritožnica ne more doseči presoje utemeljenosti izpodbijane sodbe z vidika teh navedb in dokazov. Pritožba je samostojno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje, tako da navedbe, še manj pa dokazi, podani v postopku pred izdajo sodbe, ne morejo predstavljati pritožbenih navedb.
stečajni postopek, začet v postopku prisilne poravnave – pravni učinki – upniški odbor – kontinuiteta upniškega odbora – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave
ZFPPIPP izrecno ne določa, kakšna je usoda upniškega odbora v primeru, ko se stečajni postopek začne v postopku prisilne poravnave. ZFPPIPP v pododdelku 5.3.7, ki ureja posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave, ne predvideva kontinuitete vseh učinkov in dejanj iz postopka prisilne poravnave v stečajni postopek. Posebna pravila veljajo le glede nedovoljenega pobota terjatev ob začetku stečajnega postopka, izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov in prijave ter plačila določenih terjatev. Iz navedenega je tako razbrati, da se učinki začetka postopka prisilne poravnave raztezajo na stečajni postopek le v navedenih, izrecno določenih primerih.
spor o pristojnosti - pristojnost - fizična oseba - postopek v gospodarskih sporih - pristojnost okrajnega sodišča - civilnopravno razmerje
Četudi gre namreč za spor med družbenikom in družbo, iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, da bi bilo zanj treba uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka prvega odstavka 482. člena ZPP). Iz spisovne dokumentacije je razvidno le, da tožeča stranka zahteva od tožene stranke vračilo posojila, na podlagi Posojilne pogodbe, tožena stranka pa trdi, da ji je posojilo vrnila.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51.
nagrada sodnega izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - nagrada za zbiranje dodatne dokumentacije - potni stroški izvedenca - nagrada za ogled
Glede na vsebino sklepa o postavitvi izvedenca, ne more biti dvoma, da je sodišče izvedencu naložilo eno nalogo, to je cenitev in predlog delitve nepremičnin, katerih solastniki so udeleženci postopka in da gre zato lahko le za eno izvedensko mnenje in za eno cenitev, ki je obsegala (le) dve nepremičnini. Tega ne more spremeniti niti zapis sklepa (naloga je zapisana v dveh alinejah - ena pod drugo, gre torej le za večjo preglednost naloge - nepremičnini različnih k.o. sta vpisani vsaka pod svojo alinejo), kot to zmotno razloguje pritožba, niti dejstvo, da se nepremičnini nahajata na različnih lokacijah (na Primorskem in Gorenjskem), niti da je za objekt na eni nepremičnini izdelan predlog fizične delitve in da so novo nastale enote tržno ovrednotene. Te okoliščine se upoštevajo pri odmeri potnih stroškov oz. zahtevnosti mnenja.
izbris obsodbe iz kazenske evidence – pogojna obsodba – pogoji za izbris pogojne obsodbe – roki za izbris pogojne obsodbe.
Sodišče prve stopnje bi moralo preveriti ne le, ali je obsojenec storil novo kaznivo dejanje v času preizkusne dobe, pač pa bi moralo takšno preveritev opraviti še za obdobje enega leta od takrat, ko je potekla preizkusna doba.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0063299
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 14/3, 14/3-1, 231, 232, 344, 371, 371/7, 373, 385. OZ člen 1019, 1019/3.
odpoved kredita - solidarne obveznosti - postopek osebnega stečaja - predlog za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - upnik - upnik zavarovane terjatve - konkurenca izvršilnega in stečajnega postopka - ustavnost - višina terjatve - verjetnost obstoja terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - trajnejša nelikvidnost - obstoj insolventnosti - domneva o dolgoročni plačilni nesposobnosti - izpodbijanje domneve - poplačilo terjatev v največjem možnem obsegu - pravica do pritožbe - upnikova ustavna pravica do zasebne lastnine - odpust obveznosti - upnikova pravica do izbire postopka za dosego poplačila - skrajno sredstvo - omejitev poslovne sposobnosti dolžnika
Prenos premoženja že po logiki stvari pomeni tudi prenos terjatev in obveznosti iz kreditnih pogodb.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da točna višina predlagateljeve (upnikove) terjatve za izkaz verjetnosti obstoja te terjatve v smislu 231. in 232. člena ZFPPIPP niti ni pomembna, je pravilna. Točna višine te terjatve se namreč ugotavlja v postopku preizkusa terjatev in v primeru prerekanja terjatev še v postopkih ugotovitve teh terjatev v skladu s pravili iz oddelka 5.6 ZFPPIPP. Za izkaz verjetnosti obstoja terjatve in predlagateljeve legitimacije kot upnika pa to ni potrebno.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že obstoj trajnejše nelikvidnosti. Gre za eno od splošnih določb ZFPPIPP, ki se neposredno uporablja tudi za postopke osebnega stečaja.
Z zatrjevanjem in dokazom dejstva, da je vrednost dolžnikovega premoženja večja od njegovih obveznosti, bi dolžnik lahko izpodbil domnevo o dolgoročni plačilni nesposobnosti iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Višje sodišče se sicer strinja s pritožbenimi navedbami, da sta izvršilni postopek, ki ga ureja ZIZ, in postopek osebnega stečaja (pa tudi ostala stečajna postopka), ki ga ureja ZFPPIPP, različna postopka, ki imata različne posledice za dolžnika. Vendar pa zakon ne predpisuje, katerega bi se moral upnik najprej poslužiti (tako je tudi ustaljeno stališče sodne prakse, ki jo navaja tudi dolžnik). V nasprotju z dolžnikom pa višje sodišče ne najde neustavnosti v tem, da kaj takega ni predpisano. Osnovno pravilo je, da se je treba pogodb držati in izpolniti vse svoje obveznosti ob zapadlosti. Dolžnik je torej tisti, ki mora svoje obveznosti redno in pravočasno izpolnjevati. S tem se izogne vsakršnemu postopku pred sodiščem. Če tega ne stori, pa zakon daje upniku več možnosti za dosego poplačila njegovih terjatev v najvišjem možnem delu. Poleg izvršilnega postopka lahko predlaga tudi začetek stečajnega postopka, če oceni, da bo tako bolje in hitreje poplačan. Pravni red pa mora stremeti tudi k čim hitrejšemu poplačilu upnikov.
V postopku osebnega stečaja je dolžnik prav tako stranka postopka kot v izvršilnem postopku. Po oceni višjega sodišča mu že ta položaj daje pravico do pritožbe zoper sklepe sodišča, izdane v postopku prodaje, saj to narekuje smiselna uporaba pravil 344. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja. Nenazadnje ima dolžnik pravico do tega, da po poplačilu stroškov stečajnega postopka in upnikov prejme preostanek stečajne mase.
Pravni red pa upniku dopušča, da sam preceni, v katerem postopku bo hitreje in v večjem delu dosegel poplačilo terjatev, in nato za uveljavitev svojih terjatev začne enega od dopustnih postopkov. Stečajni postopek nikakor ne more biti le tisto skrajno sredstvo, ko vsa druga dopustna in zakonita sredstva odpovejo, saj bi se s tem preveč poseglo v njegov položaj na račun ustavnih pravic dolžnika, ki je vendarle tisti, ki pogodbi ni zvest, tudi če za to obstajajo razlogi, ki ne izvirajo ne iz upnikove ne iz dolžnikove sfere. Ob tem ne gre pozabiti, da se v vsakem stečajnem postopku postavi tudi upravitelj, ki na eno strani nadzoruje dolžnika, na drugi strani pa poskrbi za največje poplačilo upnikov. Pri tem ima na voljo tudi sredstva, ki v izvršilnem postopku niso mogoča - med njimi na primer tudi izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 11, 12, 12/3, 36, 36/3, 37. ZST-1 tarifna številka 5122. ZFPPIPP člen 129.
pritožba zoper sklep o prodaji - delna oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepredložitev izjave o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - poziv k predložitvi izjave - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nerelevantne trditve - neutemeljena vloga - uspešna pritožba - pravica do vračila plačane sodne takse - odločanje sodišča po uradni dolžnosti
Le v primeru, da upnik ne bi predložil izjave o svojem premoženjskem stanju, bi moralo sodišče prve stopnje vlogo upoštevati kot nepopolno in vlagatelja pozvati k predložitvi te izjave.
Če vlagatelj ne navede vseh relevantnih trditev, ga sodišče ni dolžno pozivati k dopolnitvi navedb, saj ne gre za nepopolno vlogo, temveč gre za neutemeljeno vlogo. Sodišče mora skrbno presoditi vse trditve in druge podatke, ki so mu na voljo, dolžnost vlagatelja predloga za (delno) oprostitev plačila sodnih taks pa je, da navede vse, kar po njegovem mnenju utemeljuje njegov predlog ter predloži ustrezne dokaze.
Dolžnost plačila sodne takse za pritožbo je predpisana, ni pa odvisna od tega, ali je upnik že prejel kako plačilo na račun svoje terjatve do stečajnega dolžnika.
Če bo upnik s pritožbo zoper sklep o prodaji uspel, pri čemer pa glede na 129. člen ZFPPIPP ne obstaja dolžnost kogarkoli za povrnitev plačane takse, bo tako ali tako imel pravico do vračila plačane sodne takse, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje odločiti po uradni dolžnosti (seveda le v primeru uspeha s pritožbo).
OZ člen 6, 6/2. ZOdv člen 11, 11/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 116.
rok za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - krivda stranke - krivda pooblaščenca
Ker je v danem primeru do zamude plačila sodne takse prišlo izključno zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, ki so nastale tako po krivdi stranke kot odvetnika, ni razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 11, 11/2. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 7, 7/3. ZPP člen 18, 18/3, 274.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – Uredba Bruselj I – Uredba Rim I – Uredba Rim II – zavarovalnica – dopustnost neposrednih tožb zoper zavarovalnico – tuje pravo – ugotavljanje vsebine tujega prava – grško pravo – načelo iura novit curia – obrazloženost stroškovne odločitve – zavrženje tožbe
Tožnica in drugo toženka nista sklenili nobene pogodbe, kar bi na prvi pogled utemeljevalo uporabo Uredbe Rim II. Vendar je po drugi strani potrebno opozoriti, da obveznost drugo toženke, da plača odškodnino za škodo, ki je nastala tožnici, izvira iz pogodbenega obligacijskega razmerja med prvo in drugo toženko oziroma povedano drugače: če prvo toženka ne bi imela zavarovane svoje odgovornosti pri drugo toženki, le-ta iz naslova zatrjevanega škodnega dogodka ne bi imela nobenih obveznosti (saj tudi ni bila ona tista, ki je tožnici povzročila škodo). Obveznost drugo toženke, da krije civilno odgovornost prvo toženke nasproti tožnici, torej izvira iz zavarovalne pogodbe sklenjene s prvo toženko, zaradi česar je treba pravo, ki se uporabi za tako obveznost, določiti v skladu z določbami Uredbe Rim I.
V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje z relevantnim grškim pravom seznanilo preko overjenih prevodov sodne prakse, ki jo je v spis predložila tožena stranka, in z upoštevanjem relevantnih zakonskih besedil, ki jih je našlo na internetu. Takšen način ugotavljanja tujega prava je po oceni višjega sodišča dopusten in zadosten.