pravna korist za vodenje pravde glede terjatve, ki je bila priznana v stečajnem posotpku – ne bis in idem – zavrženje tožbe – določnost izjave upravitelja o prijavljenih terjatvah
Ni mogoče upoštevati tožnikovega predloga, da se zaradi pavšalnosti upraviteljeve izjave tudi prerekane terjatve štejejo za priznane, saj za to ni podlage v zakonu.
delitev solastnine – prekinitev postopka – možnost uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku – vložitev tožbe
Prvo sodišče je preuranjeno sprejelo zaključek o prekinitvi postopka, saj je nasprotni udeleženec zgolj opozoril na možnost uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža zaradi darila, ki ga je predlagatelj prejel od zapustnika z darilno pogodbo z dne 29. 5. 1974. Dokler tožba ni vložena in je uveljavljanje prikrajšanja nujnega dednega deleža negotovo dejstvo, odločitev prvega sodišča ni pravilna.
ZNPosr člen 13, 13/4, 15, 15/3. OZ člen 311, 312. ZPP člen 324. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – nepremičninsko posredovanje – provizija – dodatne storitve – pobot – predpravdni pobot – ugovor pobota – procesni pobot – pogodbena kazen – davek na dodano vrednost
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da tožena stranka ni uveljavljala pravdnega (procesnega) pobota, temveč predpravdni pobot po pravilih materialnega prava. V primeru takšnega ugovora pa sodišče ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota, temveč (le) zavrne tožbeni zahtevek, če se prepriča, da sta obe terjatvi obstajali, da sta bili pobotljivi in da je toženec tudi podal pravnoveljavno pobotno izjavo. Sodišče prve stopnje je sicer v razlogih sodbe pojasnilo, da je glede na postavljeni pobotni ugovor opravilo procesni pobot, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre po vsebini za materialnopravno pobotanje, saj ga je sodišče opravilo tako, da je ugotovilo, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (312. člen OZ), pri procesnem pobotanju pa se terjatvi pobotata na dan izdaje sodbe in torej prenehata šele s sodbo.
Od pogodbene kazni davka na dodano vrednost ni treba plačati.
Pravne posledice vlaganja v tujo nepremičnino, ki je bilo opravljeno s soglasjem njenega lastnika in se je odrazilo v povečanju vrednosti nepremičnine, ureja 48. člen SPZ. Takšnemu vlagatelju pripada verzijski zahtevek, zato lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Zmotno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru uporabiti 190. člen OZ. Splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi ne more imeti prednosti pred specialnim predpisom.
Res gre v tem primeru za t.i. nečisto denarno terjatev, katere višina je bila ugotovljena šele v sodnem postopku, vendar to dejstvo nima nobene zveze s toženčevo zamudo. Tudi pošteni pridobitelj po 193. členu OZ dolguje zamudne obrestmi že od dneva vložitve zahtevka. Tožnika sta sicer vložila tožbo, še preden sta izgubila posest spornega stanovanja in je zapadel njun povračilni zahtevek. Toženčeva zamuda je zato nastopila prvi naslednji dan, zato se plačilu prisojenih zamudnih obresti ne more upirati.
V tožbi je vrednost spornega predmeta treba navesti le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od te vrednosti (45. člen ZPP). Ker gre v konkretni zadevi za spor zaradi motenja posesti, kjer revizije ni (428. člen ZPP), za sojenje pa je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 30. člena ZPP), podlage, da bi sodišče tožnico pozivalo na popravo, nato pa tožbo iz tega razloga zavrglo, ni.
Za uspešno uveljavljanje regresnega zahtevka zoper lastnika vozila po določilu 41. člena ZOZP mora tožeča stranka – zavarovalno združenje izkazati, da je odškodnino izplačala za škodo, povzročeno z nezavarovanim vozilom.
Če se sklicuje na odpoved zavarovalne pogodbe zaradi neplačila obrokov premije, mora biti opominjevalni postopek izveden skladno z določilom 937. člena OZ.
SPZ člen 142. ZIZ člen 20a, 20a/1, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 53, 181, 181/2. ZN člen 4. ZPP člen 343, 343/4.
neposredno izvršljiv notarski zapis - notarska hipoteka - soglasje z neposredno izvršljivostjo - dovoljenost pritožbe - pravni interes - novo izvršilno sredstvo - omejitev izvršbe
Izrecno strinjanje prvega dolžnika z neposredno izvršljivostjo obveznosti, sicer zapisano v posebnem delu, se glede na zgoraj zapisano jasno in določno besedilo ter dejstvo, da oba dela predstavljata enoten notarski zapis, nanaša tudi na temeljnega, notarskemu zapisu pa daje lastnost izvršilnega naslova (4. člen Zakona o notariatu in prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Na podlagi le-tega lahko upnik uveljavlja terjatev zoper prvega dolžnika neposredno v izvršilnem postopku na vse njegovo premoženje.
V ponovnem postopku bo moralo sodišče upoštevati, da pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti drugo toženca ni vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo, izdano zoper prvo toženca. Čeprav je zoper drugo toženca kazenski postopek pravnomočno ustavljen in je s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo ugotovljeno, da je tožnik padel zaradi protipravnega ravnanja prvo toženca, bo moralo ugotoviti, ali iz konkretnega dokaznega postopka izhaja zaključek, da sta toženca povzročila tožniku poškodbo skupaj, ali pa sta delovala ločeno in samostojno ter je tožniku nastala škoda izključno zaradi ravnanja drugo toženca.
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 4, 35, 35/1, 116. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delitev solastnine – način delitve – pravica do izjave – obrazloženost odločbe – odgovor na pripombe na izvedensko mnenje – upravičen interes – sklep o stroških postopka – dopolnilni sklep – skupni stroški – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodišče v sklepu ni izreklo o obrazloženih pripombah tretjega nasprotnega udeleženca v zvezi s cenitvijo nepremičnin, ki so predmet delitve, niti o okoliščinah, s katerimi je nasprotoval predlagateljičinemu predlogu razdružitve, oboje pa je pomembno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in pravilno uporabo materialnega prava, je podana bistvena kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 10, 133, 133/2. ZPP člen 289, 289/1, 289/3, 303. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerknica člen 28.
zahtevek zaradi sanacije vodovodnega priključka – dolžnostno ravnanje upravljavca javnega vodovoda do uporabnika vode – preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja – odstranitev vira nevarnosti na stroške upravljavca – očitek pristranskosti vodenja postopka – preprečitev postavljanja vprašanj priči
Tožniku ni uspelo dokazati nobene kršitve dolžnostnega ravnanja tožene stranke, ki bi narekovala kakršnekoli posege v obstoječ vodovodni priključek do tožnikovega stanovanjskega objekta. Ugotovilo je, da je do zamrznitve vodovodnega priključka prišlo le enkrat kot posledica ekstremnih zimskih razmer.
Zaznambo spora je mogoče dovoliti tudi na podlagi tožbe, v kateri tožnik (predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka) ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na originaren način uveljavlja s podrejenim (eventualnim) tožbenim zahtevkom. V postopku izpostavljeno vprašanje možnosti (kasnejšega) izbrisa zaznambe je materialnopravno vprašanje in za postopek dovolitve vpisa niti ni bistveno. Na izid tega pritožbenega preizkusa zato ne vpliva, če se sodišče prve stopnje glede navedb nasprotnega udeleženca v tej smeri ni posebej opredelilo.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – poseg v osebnostne pravice – stopnja bolečin – objektivizirano vrednotenje
Za prisojo odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice, bi tožnik moral izkazati, da je trpel intenzivne in dolgotrajne duševne bolečine. Presoja stopnje bolečin ne more biti zgolj rezultat individualnega vrednotenja konkretnih nevšečnosti, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno, temveč nujno tudi posledica objektiviziranega vrednotenja konkretnih nevšečnosti v primerjavi z drugimi primeri iz življenja in sodne prakse
Tožnik je bil zaradi vsebine poslanih SMS sporočil do določene mere vznemirjen, vendar pa ta vznemirjenost praga pravno priznane škode ne dosega.
napotitev na pravdo – premičnine v nepremičninah v solasti zapustnika
Pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema tudi odločitev sodišča prve stopnje, da glede premičnin na pot pravde napoti pritožnici, glede na to, da se ti predmeti nahajajo na oziroma v nepremičninah, ki so v lasti oziroma solasti zapustnika in je zato zatrjevanje dedinj, da te premičnine ne sodijo v zapuščino, šteti za manj verjetne.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084405
SPZ člen 219. OZ člen 190, 198.
stvarna služnost – priposestvovanje služnostne pravice – prestavitev poti – nadomestilo za uporabo poti – povrnitev stroškov za prestavitev poti
Ker je toženec služnostno pravico na parcelah tožnic priposestvoval, ni podlage za zahtevano denarno nadomestilo za uporabo zemljišč oz. omejitev lastninske pravice tožnic.
izdelava elaborata – narok – oprava naroka – določitev solastniških deležev pri splošnih skupnih delih – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – izkazovanje lastninske pravice – korekcijski faktorji – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Sodni izvedenec je izdelal strokovno podlago za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb, iz tega elaborata pa je razvidno tudi, koliko znaša površina vsakega od treh posameznih delov stavbe. Nasprotna udeleženka ni imela pripomb na ta elaborat in se tudi ni pritožila zoper sklep prvega sodišča, da je ta elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo vpisov v katastru. Prvo sodišče ni bilo dolžno opraviti naroka po izdelavi elaborata, saj ta po določbah ZVEtL ni obvezen, pri čemer je očitno ocenilo, da naroka ni potrebno opraviti, s čimer se pritožbeno sodišče strinja (prvi odstavek 18. člena ZVEtL).
vpis lastninske pravice - skupna lastnina - razpolaganje z nedoločenim delom nepremičnine v skupni lastnini
Skupni lastniki lahko s stvarjo v skupni lastnini razplagajo le skupno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za neprimerno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izdalo šest od skupno šestnajstih skupnih lastnikov.
stroški postopka zavarovanja – končni uspeh strank v postopku
Tudi stroški postopka zavarovanja so del pravdnih stroškov. Ti pa so odvisni od končnega uspeha strank v postopku, zato bo sodišče o vseh stroških, nastalih tudi v zvezi s predmetno začasno odredbo, vključno s pritožbenimi, odločilo v končni odločbi.
sodba na podlagi pripoznave – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – nevročitev pripravljalne vloge – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave
Ker se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP), je sodišče prve stopnje kot podlago za svojo odločitev smelo uporabiti navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa je prezrlo, da toženkina pripravljalna vloga z dne 17. 9. 2015 ni bila vročena tožniku. Sodišče prve stopnje zato svoje odločitve ne bi smelo opreti nanjo, če tožniku ni omogočilo, da se o vsebini te vloge prej izjavi. S tem je zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071202
ZZZDR člen 129, 133. ZPP člen 7, 9, 139, 139/6, 212, 214, 214/1, 216, 216/1, 285.
verzija – plačilo preživnine – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – preživninske zmožnosti zavezancev – preživninske potrebe upravičenca – priznanje dejstev – sporna dejstva – priznanje v drugem postopku – razpravno načelo – vročitev pritožbe na napačen naslov – pravočasnost odgovora na pritožbo
Pri sklicevanju na priznanje dejstev v smislu 214. člena ZPP je bistveno, da je do priznanja prišlo med postopkom, ne more pa se stranka sklicevati na priznanje, dano izven določene pravde oz. v prejšnjem postopku.