jamčevalni zahtevek - znižanje plačila - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima naročnik, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika, pravico uveljavljati znižanje plačila in povračilo škode tudi po izteku enoletnega roka le zoper zahtevek podjemnika za plačilo storitve v zvezi s katero uveljavlja jamčevalni zahtevek. Naročnik namreč lahko zahtevka za znižanje plačila in za plačilo odškodnine uveljavlja samo kot nesamostojna zahtevka (ugovora) proti zahtevku podjemnika za plačilo opravljenih storitev oziroma del.
OZ člen 10, 133, 133/2. ZPP člen 289, 289/1, 289/3, 303. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerknica člen 28.
zahtevek zaradi sanacije vodovodnega priključka – dolžnostno ravnanje upravljavca javnega vodovoda do uporabnika vode – preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja – odstranitev vira nevarnosti na stroške upravljavca – očitek pristranskosti vodenja postopka – preprečitev postavljanja vprašanj priči
Tožniku ni uspelo dokazati nobene kršitve dolžnostnega ravnanja tožene stranke, ki bi narekovala kakršnekoli posege v obstoječ vodovodni priključek do tožnikovega stanovanjskega objekta. Ugotovilo je, da je do zamrznitve vodovodnega priključka prišlo le enkrat kot posledica ekstremnih zimskih razmer.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084731
SPZ člen 132. ZPP člen 7, 121, 355. OZ člen 16, 50, 92, 119.
ničnost pogodbe – trditvena podlaga – pravna podlaga – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – pogodba o leasingu – pogodba o asignaciji – lex commissoriae – oderuška pogodba – navideznost pogodbe – odločanje v mejah zahtevkov
Sodišče prve stopnje utemeljenosti tožbenega zahtevka ni presojalo na vseh pravnih podlagah, ki bi glede na ponujeno trditveno gradivo strank lahko prišle v poštev. Ničnosti spornih pogodb ni presojalo na podlagi (v postopku pravočasno) zatrjevanih trditev o navideznosti sklenjenih pogodb.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete - prepoved dovolitve izvršbe - izjema - izvršilni naslov po začetku stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - nedopustnost izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob presoji utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi sodišče prve stopnje ne bi smelo dati prednosti načelu formalne legalitete, temveč bi se moralo najprej opredeliti do dolžnikovih ugovornih navedb o tem, da upoštevaje pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika in glede na odsotnost izjem od tega pravila izvršba ni dopustna.
izdelava elaborata – narok – oprava naroka – določitev solastniških deležev pri splošnih skupnih delih – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – izkazovanje lastninske pravice – korekcijski faktorji – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Sodni izvedenec je izdelal strokovno podlago za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb, iz tega elaborata pa je razvidno tudi, koliko znaša površina vsakega od treh posameznih delov stavbe. Nasprotna udeleženka ni imela pripomb na ta elaborat in se tudi ni pritožila zoper sklep prvega sodišča, da je ta elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo vpisov v katastru. Prvo sodišče ni bilo dolžno opraviti naroka po izdelavi elaborata, saj ta po določbah ZVEtL ni obvezen, pri čemer je očitno ocenilo, da naroka ni potrebno opraviti, s čimer se pritožbeno sodišče strinja (prvi odstavek 18. člena ZVEtL).
V tožbi je vrednost spornega predmeta treba navesti le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od te vrednosti (45. člen ZPP). Ker gre v konkretni zadevi za spor zaradi motenja posesti, kjer revizije ni (428. člen ZPP), za sojenje pa je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 30. člena ZPP), podlage, da bi sodišče tožnico pozivalo na popravo, nato pa tožbo iz tega razloga zavrglo, ni.
motenje posesti – prekarij – dogovorjena uporaba stvari – služnostni upravičenec in njegova pravica do posesti – (so)posest določenega dela stvari – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Bistvo prekarija je preklicnost in začasnost razmerja. Ni pa potrebno, da bi bila preklicnost razmerja dogovorjena izrecno, zadostuje, da izhaja iz okoliščin primera. Prav teh dejstev pa toženca nista uspela dokazati.
ZPP člen 12, 105, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZTLR člen 28, 29, 72, 72/3. SPZ člen 9, 43, 43/2.
načelo pomoči prava nevešči stranki – pravica do izjave – priposestvovanje lastninske pravice – stanovanjska pravica – družbena lastnina – dobra vera – domneva dobre vere
Prvostopenjsko sodišče je kršilo toženčevo pravico do izjave, saj ga je pravno škodljivo in napačno poučilo, da bo svoje pravice lahko uveljavljal (zgolj oz. šele) v pritožbi.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi moral toženec dokazovati svojo dobrovernost, saj se ta domneva.
vpis lastninske pravice - skupna lastnina - razpolaganje z nedoločenim delom nepremičnine v skupni lastnini
Skupni lastniki lahko s stvarjo v skupni lastnini razplagajo le skupno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za neprimerno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izdalo šest od skupno šestnajstih skupnih lastnikov.
sodba na podlagi pripoznave – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – nevročitev pripravljalne vloge – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave
Ker se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP), je sodišče prve stopnje kot podlago za svojo odločitev smelo uporabiti navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa je prezrlo, da toženkina pripravljalna vloga z dne 17. 9. 2015 ni bila vročena tožniku. Sodišče prve stopnje zato svoje odločitve ne bi smelo opreti nanjo, če tožniku ni omogočilo, da se o vsebini te vloge prej izjavi. S tem je zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – namen zakona – nevpisan posamezni del – superficies solo cedit
Zakon zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v doslej nerazrešenih primerih. Glede vpisa v zemljiško knjigo je situacija taka, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS. ZVEtL v 31. členu predpisuje, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Ni pravilno razločevati med primeri, ko je do vknjižbe samo nekaj posameznih delov stavbe (lahko tudi vknjižbe skupnih delov) prišlo na podlagi takrat veljavnih predpisov, in primeri (kot je obravnavani), ko se določeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisali zaradi takrat (pre)strogega upoštevanja načela superficies solo cedit s strani upravnega organa.
prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – AO+ zavarovanje – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – soprispevek – degenerativne spremembe – prekluzija
Že res, da pritožbeno sodišče na pravilno uporabo materialnega prava, katerega del je tudi sodna praksa, pazi po uradni dolžnosti, vendar pri izpodbijanju prvostopenjske odločitve ni nepomembno, da pritožnik svojo pritožbeno navedbo, da je prisojena odškodnina previsoka/prenizka, ustrezno podkrepi s sklicevanjem na točno določene primere iz sodne prakse ter napravi primerjavo v obsegu škode med enim in drugim primerom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084430
ZPP člen 154, 154/2. ZOdvT člen 14. ZOdvT tarifna številka 3100.
stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – novo nastala škoda – odškodnina – udeležba odvetnika zgolj na zadnjem naroku – generalno pooblastilo – nagrada za postopek
Spornost samega temelja zahtevka zaradi celovite in pravične odločitve narekuje sprejem kvalitativne stroškovne odločitve po metodi, ko se uspeh strank vrednoti ločeno "po temelju" in "po višini", končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov. Takšna utrjena praksa se je izoblikovala predvsem v odškodninskih zadevah, kjer sta sporna tako temelj zahtevka kot tudi njegova višina.
Čeprav se je odvetnik udeležil le zadnjega naroka, to še ne pomeni, da do nagrade za postopek ni upravičen.
pogodba o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu – limit na transakcijskem računu – pogodba o vodenju transakcijskega računa – konkretizacija navedb – pavšalne navedbe – pomanjkljive trditve – neizvedba dokaza
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec kršil določbe Pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja ter Pogodbe o vodenju transakcijskega računa (saj je plačilne storitve opravljal izven okvira odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na računu), zato je tožeča stranka upravičeno odstopila od omenjene pogodbe in celotno terjatev uveljavljala pred sodiščem.
pravica do izjave – pravica do informacije – vročitev dopolnitve izvedenskih mnenj strankam – pripombe na izvedensko mnenje – stroški postopka – stroški brezplačne pravne pomoči – zakonita cesija
Ker sodišče dopolnitvi mnenj sodnih izvedencev strankama ni vročilo pravočasno, da bi nanju lahko podali pripombe, temveč sta stranki mnenji prejeli 23. 10. 2015, sodišče pa je končni sklep izdalo že dan prej, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga mora povrniti nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke po zakoniti cesiji.
osebni stečaj – predlog za začetek stečajnega postopka – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka – dolžnik nima premoženja – namen postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – brez predloga za odpust obveznosti – rok za vložitev predloga za odpust obveznosti
Iz zakona izhajata dva namena postopka osebnega stečaja. Prvi je, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, drugi pa je odpustitev obveznosti dolžniku. Dolžnik, ki nima prav nobenega premoženja in ne predlaga odpusta obveznosti, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj se v tem primeru ne doseže nobeden od namenov tega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071205
OZ člen 660, 633, 634, 635. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba – gradnja objekta do prve gradbene faze – izpolnitev s stvarno napako – škoda na predmetu pogodbe – odgovornost za napake – grajanje napak – rok za grajanje napak – rok za sodno uveljavljanje napak – materialni prekluzivni rok – upoštevanje roka po uradni dolžnosti – odpravljiva nesklepčnost – poziv sodišča na odpravo nesklepčnosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Naročnik dela lahko uveljavlja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti le tisto škodo, ki jo je pretrpel zaradi napake na izvršenem delu na drugih svojih dobrinah. Če pa gre za škodo na sami stvari, ki je bila predmet pogodbe in jo je treba nadomestiti kot odpravo napake na način vtoževan v obravnavani zadevi, gre za enega od jamčevalnih zahtevkov.
fikcija vročitve - vročitev sodnega pisanja - iztek roka
Zakon posledico tako imenovane fikcije vročitve veže na iztek petnajstdnevnega roka, v katerem je naslovniku omogočeno, da lahko sodno pisanje pri vročevalcu dvigne in se z njim seznani, ne pa na dan, ko je bilo po izteku roka pisanje tudi puščeno naslovniku v predalčniku (kot se zmotno navaja v pritožbi). Šteje se, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se pritožbeni rok izteče. Po podatkih spisa je bil zadnji dan pritožbenega roka 9.11.2015, nasprotni udeleženec pa je pritožbo priporočeno po pošti poslal 13.11.2015 - že po izteku pritožbenega roka - na nepristojno Okrajno sodišče v Celju, na pristojno sodišče pa je prispela 16.11.2016. Glede na to o pravočasnosti pritožbe nikakor ni mogoče govoriti.
ZNPosr člen 13, 13/4, 15, 15/3. OZ člen 311, 312. ZPP člen 324. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – nepremičninsko posredovanje – provizija – dodatne storitve – pobot – predpravdni pobot – ugovor pobota – procesni pobot – pogodbena kazen – davek na dodano vrednost
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da tožena stranka ni uveljavljala pravdnega (procesnega) pobota, temveč predpravdni pobot po pravilih materialnega prava. V primeru takšnega ugovora pa sodišče ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota, temveč (le) zavrne tožbeni zahtevek, če se prepriča, da sta obe terjatvi obstajali, da sta bili pobotljivi in da je toženec tudi podal pravnoveljavno pobotno izjavo. Sodišče prve stopnje je sicer v razlogih sodbe pojasnilo, da je glede na postavljeni pobotni ugovor opravilo procesni pobot, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre po vsebini za materialnopravno pobotanje, saj ga je sodišče opravilo tako, da je ugotovilo, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (312. člen OZ), pri procesnem pobotanju pa se terjatvi pobotata na dan izdaje sodbe in torej prenehata šele s sodbo.
Od pogodbene kazni davka na dodano vrednost ni treba plačati.
Pravne posledice vlaganja v tujo nepremičnino, ki je bilo opravljeno s soglasjem njenega lastnika in se je odrazilo v povečanju vrednosti nepremičnine, ureja 48. člen SPZ. Takšnemu vlagatelju pripada verzijski zahtevek, zato lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Zmotno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru uporabiti 190. člen OZ. Splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi ne more imeti prednosti pred specialnim predpisom.
Res gre v tem primeru za t.i. nečisto denarno terjatev, katere višina je bila ugotovljena šele v sodnem postopku, vendar to dejstvo nima nobene zveze s toženčevo zamudo. Tudi pošteni pridobitelj po 193. členu OZ dolguje zamudne obrestmi že od dneva vložitve zahtevka. Tožnika sta sicer vložila tožbo, še preden sta izgubila posest spornega stanovanja in je zapadel njun povračilni zahtevek. Toženčeva zamuda je zato nastopila prvi naslednji dan, zato se plačilu prisojenih zamudnih obresti ne more upirati.