Začasna odredba je bila predlagana za zavarovanje dela tožničinega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na to, da naj sodišče toženi stranki naloži, da tožnico na njen predlog in na podlagi potreb policijske uprave (za stalno) premesti v drugo policijsko upravo na nezasedeno delovno mesto v naziv „policist I“. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v zvezi s tem delom tožničinega tožbenega zahtevka svoje terjatve tožnica ni verjetno izkazala. Veljavna zakonodaja sodišču ne daje pristojnosti, da bi toženi stranki nalagalo, da tožnico na njen predlog (oziroma na njeno željo) razporedi na drugo delovno mesto v drugo policijsko upravo. Premestitev javnega uslužbenca na njegovo željo je institut, katerega namen je tudi omogočanje usklajevanja službenih dolžnosti javnega uslužbenca z njegovimi družinskimi obveznostmi, vendar je odločitev o tem, ali bo delodajalec taki želji ugodil, na strani delodajalca. Ta odločitev je odvisna tudi oziroma predvsem od tega, kako bi takšna premestitev vplivala na delovni proces pri delodajalcu (v smislu organizacije dela, učinkovitosti dela, …). Delodajalec torej javnega uslužbenca ni dolžan na njegovo željo premestiti na drugo delovno mesto, če oceni, da takšna premestitev ne bi bila v interesu organa. Ker za terjatev tožnice s takšnim tožbenim zahtevkom ni materialnopravne podlage, tudi začasna odredba za zavarovanje takšne nedenarne terjatve ne more biti utemeljena, saj se takšna terjatev ne more šteti za verjetno izkazano (272. člen ZIZ). Zato je sodišče prve stopnje tožničin predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015907
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavlja plačilo odškodnine zaradi poškodbe pri delu dne 12. 8. 2009 pri toženi stranki. Za presojo, ali je do nesreče prišlo pri opravljanju dela ali izven dela, ni odločilno, da je imel tožnik predhodno za čas od 1. 8. 2009 dalje odobren dopust. Ni sporno, da se je tožnik predčasno vrnil z dopusta in je prišel na delovišče, kjer je toženec 6. 8. 2009 prevzel izvajanje del po naročilu družbe v času od 10. 8. 2009 do 19. 8. 2009. To je obsegalo čiščenje in lupljenje objekta, in ravno pri tovrstnem delu naj bi se tožnik poškodoval. Glede na to, da je toženec naročilo sprejel šele po tem, ko je tožniku že odobril dopust, je bistveno to, da je toženec tožnika, kljub formalno odobrenemu dopustu, zaradi pomanjkanja delovne sile pozval na delo. Sodišče prve stopnje bi moralo dati večji poudarek okoliščinam, ki se nanašajo na dejansko dogajanje spornega dne, ne pa listinskim dokazom, ki ne morejo odločilno prispevati k odgovoru na vprašanje, zakaj se je tožnik dne 12. 8. 2009 nahajal ravno na spornem delovišču. Ni odločilnega pomena, kako je bilo formalno urejeno koriščenje dopusta, pač pa, ali je na podlagi izvedenih dokazov in že povzetih navedb toženca, res možno zaključiti, da se je tožnik spornega dne nahajal na delovišču brez vednosti toženca. Ker je ostalo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 15, 15/1, 125, 125/2, 125/4. KPKD člen 15. OZ člen 86, 88, 88/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zmotna uporaba materialnega prava - trajanje poskusnega dela - kolektivna pogodba
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ni utemeljen ugovor tožnika, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela podana prepozno, saj je toženka na podlagi poskusne dobe v trajanju štirih mesecev, ki je bila podaljšana z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, odpoved podala pred iztekom poskusne dobe, torej pravočasno in v skladu s 4. odstavkom 125. člena ZDR-1. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je zmoten. Iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in toženko izhaja, da je bila pogodba o zaposlitvi med drugim sklenjena tudi na podlagi Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS (KPKD). KPKD dolžino poskusnega dela določa v 15. členu, in sicer je navedeno, da znaša poskusno delo za za dela V. skupine zahtevnosti (kamor je uvrščeno tudi tožnikov delo) največ tri mesece. Zato je sklenjeni aneks k pogodbi o zaposlitvi v delu, ki se nanaša na spremembo 3. člena pogodbe o zaposlitvi in s katerim je bilo poskusno delo določeno v trajanju štirih mesecev, ničen, saj nasprotuje predpisom (določilom KPKD) in morali. Ker je toženka izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v nasprotju s 4. odstavkom 125. člena ZDR-1 (ki določa, da v primeru, če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi), je odpoved nezakonita. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reintegracijo in reparacijo ugodilo.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo - nov dokaz - mnenje izvedenca
V 2. odstavku 395. člena ZPP je določeno, da se sme zaradi okoliščin, ki so naštete v 1., 8., 9. in 10. točki 394. člena ZPP, dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Mnenje izvedenca cestnoprometne stroke v drugem postopku med istima strankama ni „nov dokaz“, ki ga tožeča stranka ne bi mogla uveljavljati v tem postopku brez svoje krivde. Zato je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo (1. odstavek 398. člena ZPP).
zavarovalna doba - samozaposleni zavarovanci - plačilo prispevkov
Tožnik je bil v spornem obdobju zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba zasebne gospodarske družbe. Ker ni dokazano plačilo prispevkov, mu tega obdobja ni mogoče šteti v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo. Zavarovancem, ki so sami zavezanci za obračun in plačilo prispevkov, se namreč v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja le, če so bili plačani prispevki.
OZ člen 220. SPZ člen 197. ZIZ člen 172, 172a, 179, 180, 181, 186, 188, 196, 196/1-2. ZPP člen 286b.
zemljiški dolg - upnik zemljiškega dolga - prenos zemljiškega dolga - oklic - predlog za ustavitev izvršbe - aktivna legitimacija
Zemljiški dolg se prenaša skupaj z zemljiškim pismom (197. člen SPZ) po pravilih, ki veljajo za prenos vrednostnih papirjev (220. člen OZ). Upravičenje do poplačila iz zemljiškega pisma je zaradi tega vezano na upravičenega zakonitega imetnika tega zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja. Le upravičeni zakoniti imetnik zemljiškega pisma je zato tisti, ki lahko predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ.
Odvetniška tarifa tar. št. 20., tar. št. 18. ZPP člen 154, 155.
pravdni stroški - nagrade za narok po razveljavitvi sodbe - uspeh v pravdi
Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo vsaj za eno obravnavo po razveljavitvi sodbe na višjem sodišču priznati stroške v višini 50% po OT, saj se niso obravnavala le procesna vprašanja in vsaj ena obravnava po razveljavitvi je vsebinska in na njej sodišče meritorno odloča, saj sicer ne bi moglo razsoditi, zato bi sodišče prve stopnje vsaj za narok, na katerem je zadevo zaključilo, moralo priznati nagrado po 2. točki tarifne številke 20 OT.
Uspeh v pravdi se ugotavlja glede na izid odločitve o glavnem zahtevku, kar pomeni glede na končni uspeh, ne pa glede na uspešnost posameznih pravdnih dejanj in ne glede na uspešnost s pravnimi sredstvi med samim postopkom.
sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – seznam upnikom, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava
Že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da dolžnik pritožnika ni uvrstil na seznam upnikov, na katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava. Pritožnika zato ni mogoče obravnavati kot stranke postopka insolventnosti. Hkrati pa iz tega izhaja, da prisilna poravnava, četudi bo izglasovana, ne bo vplivala na položaj pritožnika. Pritožnik zato nima položaja stranke v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Posledično pa tudi nima pritožbenega upravičenja za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave.
prometna nesreča – prometna nezgoda – zastaranje – vzročna zveza – izvedenec – dokazovanje z izvedencem – lahka telesna poškodba – prehod za pešce – udarnina – odrgnina – nateg vratnih mišic – povrnitev nepremoženjske škode – strah – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – povrnitev pravdnih stroškov
Tožnikova poškodba sodi v skupino lahkih telesnih poškodb po 1. in 2. stopnji Fischerjeve lestvice. Pritožba utemeljeno opozarja, da je dosojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem v višini 4.200,00 EUR določena nekoliko previsoko, primerna odškodnina iz tega naslova znaša 3.200,00 EUR.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016063
OZ člen 149, 179, 299.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - višina odškodnine
Tožnik, zaposlen pri prvotoženi stranki, se je poškodoval pri delu, in sicer pri prenosu štirioglate steklene vaze. Debelina sten vaze, ki jo je tožnik moral očistiti, ni bila enakomerna, temveč se je spreminjala. Do loma vaze je prišlo na sredinskem delu vaze, kjer je bilo steklo najtanjše (0,3 mm) in kjer je bila vaza najbolj občutljiva za lom. Vaza je bila zaradi svojih dimenzij in predvsem zaradi različne debeline stekla krhka, verjetnost njenega razbitja pa zelo velika. Bila je neprimerna za uporabo kot delovni pripomoček, saj je bila preobčutljiva za prenašanje in večkratno uporabljanje. Ob upoštevanju teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je glede na njene značilnosti vaza predstavljala nevarno stvar oziroma da je rokovanje s to vazo (njeno prenašanje) predstavljalo nevarno dejavnost. Zato je podana objektivna odškodninska odgovornost prvotožene stranke za nastalo nezgodo.
napotitev na pravdo – premičnine v nepremičninah v solasti zapustnika
Pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema tudi odločitev sodišča prve stopnje, da glede premičnin na pot pravde napoti pritožnici, glede na to, da se ti predmeti nahajajo na oziroma v nepremičninah, ki so v lasti oziroma solasti zapustnika in je zato zatrjevanje dedinj, da te premičnine ne sodijo v zapuščino, šteti za manj verjetne.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084405
SPZ člen 219. OZ člen 190, 198.
stvarna služnost – priposestvovanje služnostne pravice – prestavitev poti – nadomestilo za uporabo poti – povrnitev stroškov za prestavitev poti
Ker je toženec služnostno pravico na parcelah tožnic priposestvoval, ni podlage za zahtevano denarno nadomestilo za uporabo zemljišč oz. omejitev lastninske pravice tožnic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071205
OZ člen 660, 633, 634, 635. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba – gradnja objekta do prve gradbene faze – izpolnitev s stvarno napako – škoda na predmetu pogodbe – odgovornost za napake – grajanje napak – rok za grajanje napak – rok za sodno uveljavljanje napak – materialni prekluzivni rok – upoštevanje roka po uradni dolžnosti – odpravljiva nesklepčnost – poziv sodišča na odpravo nesklepčnosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Naročnik dela lahko uveljavlja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti le tisto škodo, ki jo je pretrpel zaradi napake na izvršenem delu na drugih svojih dobrinah. Če pa gre za škodo na sami stvari, ki je bila predmet pogodbe in jo je treba nadomestiti kot odpravo napake na način vtoževan v obravnavani zadevi, gre za enega od jamčevalnih zahtevkov.
fikcija vročitve - vročitev sodnega pisanja - iztek roka
Zakon posledico tako imenovane fikcije vročitve veže na iztek petnajstdnevnega roka, v katerem je naslovniku omogočeno, da lahko sodno pisanje pri vročevalcu dvigne in se z njim seznani, ne pa na dan, ko je bilo po izteku roka pisanje tudi puščeno naslovniku v predalčniku (kot se zmotno navaja v pritožbi). Šteje se, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se pritožbeni rok izteče. Po podatkih spisa je bil zadnji dan pritožbenega roka 9.11.2015, nasprotni udeleženec pa je pritožbo priporočeno po pošti poslal 13.11.2015 - že po izteku pritožbenega roka - na nepristojno Okrajno sodišče v Celju, na pristojno sodišče pa je prispela 16.11.2016. Glede na to o pravočasnosti pritožbe nikakor ni mogoče govoriti.
Zaznambo spora je mogoče dovoliti tudi na podlagi tožbe, v kateri tožnik (predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka) ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na originaren način uveljavlja s podrejenim (eventualnim) tožbenim zahtevkom. V postopku izpostavljeno vprašanje možnosti (kasnejšega) izbrisa zaznambe je materialnopravno vprašanje in za postopek dovolitve vpisa niti ni bistveno. Na izid tega pritožbenega preizkusa zato ne vpliva, če se sodišče prve stopnje glede navedb nasprotnega udeleženca v tej smeri ni posebej opredelilo.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – namen zakona – nevpisan posamezni del – superficies solo cedit
Zakon zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v doslej nerazrešenih primerih. Glede vpisa v zemljiško knjigo je situacija taka, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS. ZVEtL v 31. členu predpisuje, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Ni pravilno razločevati med primeri, ko je do vknjižbe samo nekaj posameznih delov stavbe (lahko tudi vknjižbe skupnih delov) prišlo na podlagi takrat veljavnih predpisov, in primeri (kot je obravnavani), ko se določeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisali zaradi takrat (pre)strogega upoštevanja načela superficies solo cedit s strani upravnega organa.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – poseg v osebnostne pravice – stopnja bolečin – objektivizirano vrednotenje
Za prisojo odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice, bi tožnik moral izkazati, da je trpel intenzivne in dolgotrajne duševne bolečine. Presoja stopnje bolečin ne more biti zgolj rezultat individualnega vrednotenja konkretnih nevšečnosti, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno, temveč nujno tudi posledica objektiviziranega vrednotenja konkretnih nevšečnosti v primerjavi z drugimi primeri iz življenja in sodne prakse
Tožnik je bil zaradi vsebine poslanih SMS sporočil do določene mere vznemirjen, vendar pa ta vznemirjenost praga pravno priznane škode ne dosega.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084434
OZ člen 82, 83, 84, 85, 179, 179/1. ZPP člen 7, 212.
pes – neprivezan pes na dvorišču – splošni pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin – imetnik domačih živali – gost – zasebni obisk – razlaga pogodbe – vnaprej natisnjena vsebina – omejitev zavarovalnega kritja – zavarovalno kritje – trditvena podlaga – razpravno načelo
Splošni pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin določajo, da zavarovanje ne krije škode, ki jo utrpijo gosti, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk (na primer prijatelji, sorodniki) nad 5 % od zneska za izračun dajatve zavarovalnice, navedenega v polici.
Pri presoji, ali je bil tožnik oseba, ki bi ga v konkretni situaciji lahko poimenovali gosta zavarovanke, pritožbeno sodišče izhaja iz jezikovne definicije besede „gost“, ki jo vsebuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. Po tej definiciji je gost oseba, ki je kam povabljena ali pogoščena. Tožnik s strani zavarovanke toženke ni bil povabljen na njen dom, zavarovanka tudi ni bila ob njem, ko se je nahajal na njeni nepremičnini, kaj šele, da bi ga pogostila. Tožnik je bil z materjo na obisku pri drugi osebi, na drugi nepremičnini (na naslovu … 16a). Na nepremičnino zavarovanke toženke (na naslovu … 10) je prišel z J. B. (sinom zavarovanke, ki je šel pomagat na dom staršev), ker je želel videti domače živali. Zaradi takšnega tožnikovega prihoda na nepremičnino zavarovanke toženke le-tega tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče opredeliti kot gosta zavarovanke v smislu Splošnih pogojev. To bi namreč pomenilo, da je njen gost vsaka oseba, ki (čeprav mimo njene volje in brez njenega povabila), pride na nepremičnino in ni morda v kakšni drugi jasni vlogi (na primer poštar, serviser in podobno). Takšna razlaga bi bila preširoka. Tožnik poleg tega ni ne sorodnik ne prijatelj zavarovanke, ampak le njen znanec.
jamčevalni zahtevek - znižanje plačila - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima naročnik, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika, pravico uveljavljati znižanje plačila in povračilo škode tudi po izteku enoletnega roka le zoper zahtevek podjemnika za plačilo storitve v zvezi s katero uveljavlja jamčevalni zahtevek. Naročnik namreč lahko zahtevka za znižanje plačila in za plačilo odškodnine uveljavlja samo kot nesamostojna zahtevka (ugovora) proti zahtevku podjemnika za plačilo opravljenih storitev oziroma del.
motenje posesti – prekarij – dogovorjena uporaba stvari – služnostni upravičenec in njegova pravica do posesti – (so)posest določenega dela stvari – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Bistvo prekarija je preklicnost in začasnost razmerja. Ni pa potrebno, da bi bila preklicnost razmerja dogovorjena izrecno, zadostuje, da izhaja iz okoliščin primera. Prav teh dejstev pa toženca nista uspela dokazati.