ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 46, 46/1, 46/2.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa izvršilnega sodišča – nadaljevanje izvršbe zoper edinega družbenika družbe, izbrisane po ZFPPod – vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti – načelo formalnosti – listine, ki so lahko podlaga za vknjižbo
V primeru, ko je lastninska pravica na nepremičnini, na katero je predlagana izvršba, v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) in v takem primeru opravi sodišče vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ).
ureditev meje – predlog za ureditev meje – dopolnitev predloga za ureditev meje – prošnja za podaljšanje roka – odločitev o podaljšanju roka – zavrženje nedopolnjenega predloga
Predlagatelja sta predlagala, naj jima sodišče odrejeni rok za dopolnitev predloga podaljša, najprej do 30.4.2007 in nato še za tri mesece, vendar vložitev predloga za podaljšanje roka sama po sebi ne prekine teka roka. Čeprav sodišče o podaljšanju roka ni odločilo s posebnim sklepom, pa pravice predlagateljev v postopku zato niso bile bistveno kršene. Sodišče je namreč njun predlog kljub temu upoštevalo, saj je očitno ocenilo, da so razlogi, na katere sta se sklicevala predlagatelja, opravičljivi. Tako je nazadnje o zavrženju nedopolnjenega predloga odločilo šele potem, ko sta od prošnje za podaljšanje roka že potekli skoraj dve leti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002498
ZVCP-1 člen 25, 25/3, 132, 132/11. ZP-1-UPB3 člen 155, 155/1, 155/1-8.
odreditev preizkusa alkoholiziranosti - odklon preizkusa - smer vožnje - pravna kvalifikacija - vezanost sodišča na obdolžilni predlog
Nasprotje med povzetki zagovora in izpovedb določenih prič ter sprejetimi zaključki prvostopenjskega sodišča po opravljeni dokazni oceni, ne predstavlja bistveno kršitev iz 8. tč. I. odst. 155. čl. ZP-1.
Sodišče prve stopnje je vezano na opis dejanskega stanja kot izhaja iz obdolžilnega predloga, na ugotovljeno dejansko stanje pa je dolžno pravilno uporabiti materialno pravo in s tem pravno kvalifikacijo ter je zato upravičeno in dolžno v obdolžilnem predlogu opisano ravnanje obdolženca pravno opredeliti drugače, kot je to storil predlagatelj (čl. 132/III ZP-1). Sprememba pravne kvalifikacije dejanja pa ne pomeni, da je sodišče ugotovilo, da je obdolžilni predlog neutemeljen.
Kadar je ob sumu storitve nekega prekrška podan tudi sum vožnje pod vplivom alkohola, so policisti upravičeni in dolžni odrediti preizkus alkoholiziranosti, čeprav je med storitvijo prekrška, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, in odreditvijo preizkusa alkoholiziranosti potekel določen čas in kljub temu, da policisti sami niso videli obdolženca voziti vozilo, temveč so za to izvedeli od oškodovanca. V nasprotnem primeru bi dopustili izmikanje preizkusu alkoholiziranosti vsakomur, ki bi zapustil kraj storitve prekrška.
izredna denarna socialna pomoč – občinska socialna pomoč
Pri tožnici zdravljenje poteka že dalj časa z zdravilom Serocytol, tako da gre za običajno obliko zdravljenja, razen tega pa tožnica tudi ni dokazala, da bi zaradi nakupa tega zdravila v spornem obdobju prišlo do materialne ogroženosti. Glede na navedeno je odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do občinske socialne pomoči, pravilna.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina – izplačevanje pokojnine
Tožniku je priznana pravica do invalidske pokojnine od izgube delazmožnosti dalje, izplačevati pa se mu bo začela šele od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 60, 67, 67/1. ZPP člen 8, 213, 213/1, 224, 224/1, 224/3, 243, 287, 287/1, 287/2.
invalid III. kategorije – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – invalidska komisija – javna listina – sodni izvedenec
Ker ni razhajanj med tožnikovo razpoložljivo medicinsko dokumentacijo ter med podanimi mnenji izvedenskih organov toženca, se je sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti odločb, s katerimi je bila pri tožniku ugotovljena invalidnost III. kategorije, pravilno oprlo na dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje (saj je bilo podano v ustrezni sestavi, na podlagi medicinske in delovne dokumentacije, povabilu na osebni pregled pa se tožnik ni odzval). Dodatnih dokazov ni bilo dolžno izvesti, saj je dejansko stanje popolno ugotovilo, z zavrnitvijo dokaza za določitev sodnega izvedenca pa tudi ni zagrešilo kršitev postopka, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
Navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni relevantna za presojo zastaranja tožbenega zahtevka. Po 3. odstavku 184. člena ZPP namreč tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Za spremembo tožbe gre le v primeru spremembe istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (2. odstavek 184. člena ZPP). Čeprav gre za drugo pravno podlago, pa je tožbeni predlog ostal isti. Tudi če bi se tožnik skliceval v tožbi na oba temelja, bi namreč lahko zahteval le enkrat vtoževani znesek (po enem, ali po drugem temelju), ne pa dveh (po enem, poleg njega pa še po drugem temelju).
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti – vrnitev v prejšnje stanje – obnovitveni razlog
Strankina trditev, da ji ni bila (pravilno) vročena sodba, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, niti to ni obnovitveni razlog, ampak razlog za vložitev predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti.
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena izpolnila zahtevek, in je tožena dala povod za tožbo, mora tožena stranka tožeči povrniti pravdne stroške.
obvezno zavarovanje v prometu – kraj škodnega dogodka – stvarna legitimacija
27. člen ZOZP določa možnost vložitve odškodninskega zahtevka za povrnitev škode zoper Slovensko zavarovalno združenje le v primeru, če je bila oškodovancu povzročena škoda v Republiki Sloveniji. Ko govori citirano določilo o kraju povzročitve škode, torej govori o kraju, kjer je nastal vzrok za nastalo škodo, torej škodni dogodek, ne pa o kraju, kjer je nastala škodljiva posledica škodnega dogodka.
Nesprejemljivo je sklicevanje na 23. člen ZOZP kot podlago za uveljavljanje predmetnega tožbenega zahtevka zoper toženo stranko. Navedeno določilo govori o obveznosti za povrnitev škode odgovornostne zavarovalnice in subsidiarne obveznosti Slovenskega zavarovalnega združenja (primerjaj 2. odstavek 4. člena ZOZP), če odgovornostna zavarovalnica svoje obveznosti iz sklenjene zavarovalne pogodbe ne bi izpolnila. Definicijo odgovornostne zavarovalnice pa podaja 1a. člen ZOZP v 6. točki 1. odstavka. To je zavarovalnica, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti lastnik vozila, s katerim je bila povzročena nesreča.
Na drugačno presojo ne more vplivati niti dejstvo, da je nemški nacionalni zavarovalni biro podpisnik multinacionalnega garancijskega sporazuma, saj je slednji v smislu določb ZOZP po 8. točki 1. odstavka 1a. člena sporazum, ki ga med seboj sklenejo nacionalni zavarovalni biroji članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih držav in po katerem vsak nacionalni zavarovalni biro jamči za škode, ki nastanejo na njegovem ozemlju z uporabo vozil, ki izvirajo z ozemlja druge države podpisnice sporazuma, ne glede na to, ali so taka vozila zavarovana ali ne. Tudi multilateralni sporazum torej opredeljuje jamčevanje za škodo tistih nacionalnih zavarovalnih birojev, na katerih ozemlju je bila povzročena škoda.
Po določbi tretjega odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ pošlje izvršilno sodišče sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, takoj po izdaji sklepa, ne pa šele po njegovi pravnomočnosti.
vodenje pravdnega postopka - načelo neposrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo čl. 214/5, saj dejstvo, da je občina odgovorna, ni splošno znano dejstvo.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno in napačno zaključilo kdaj je tožeča stranka izvedela za škodo, saj v v zvezi z njenimi trditvami in izvedbo dokazov, ki jih je predlagala.
ZPIZ/92 člen 122, 133, 133/1, 134, 134/1. OZ člen 185.
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – restitucijai – škoda – nadomestilo plače – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik je v sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja uspel, zato ima pravico do restitucije, to je do vzpostavitve stanja, kakršno je bilo pred nastankom škode. Škoda, ki jo je tožnik utrpel, ni le škoda zaradi izpada plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ampak tudi škoda zaradi izpada razlike v plači zaradi razporeditve na drugo, niže vrednoteno delovno mesto. Za to škodo pa ni podana odgovornost tožene stranke (ZPIZ), ampak delodajalca.
Če banka kot kreditodajalec zaradi neizpolnevanja kreditojemalčevih obveznosti od pogodbe odstopi in zahteva plačilo dolga, velja za takšno terjatev petletni zastaralni rok.
prodaja dolžnika kot pravne osebe – poplačilo hipotekarnega upnika
Niti sistemska niti gramatikalna razlaga določb ZPPSL/89 ne privede do zaključka, da se hipotekarni upniki v primeru prodaje dolžnika kot pravne osebe lahko poplačujejo le iz stečajne mase. Posebna stečajna masa pa tudi ni nujna posledica obstoja ločitvenih upnikov.
Ker se dolžnik prodaja kot celota, se kupnina določi v skupnem znesku, za vse premoženje dolžnika, ne da bi se posebej opredelila za del premoženja, ki je obremenjeno s hipotekami. Zato se tudi ne oblikuje posebna stečajna masa. Iz določbe, da ločitvena pravica preneha v obsegu, v katerem bo uveljavljena v nadaljevanem stečajnem postopku po 1. odst. 130. čl. ZPPSL/89 izhaja sklepanje, da v preostalem delu ostane v veljavi in kot zastavna pravica bremeni nepremičnino, na kateri je bila ustanovljena, saj v zavarovani položaj zastavnega upnika (do popolnega poplačila) ne posega.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca – nepreskrbljeni zakonec – ogroženo lastno preživljanje
Obveznost plačevanja preživnine bivšemu zakoncu pa ni enaka kot obveznost plačevanja preživnine za otroka in izvira še iz nekdanjega koncepta zakonske zveze, v katerem je bila žena ekonomsko bolj ali manj odvisna od moža in se je po razvezi lahko znašla v položaju, ko ni bila preskrbljena.
izvzeti prejemki iz izvršbe – omejitve izvršbe – stalni denarni prejemki – dohodki iz kmetijske dejavnosti – sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja – prodaja živine
Namen določbe 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ je, da se z morebitno prodajo delovne in plemenske živine, kmetijskih strojev in drugih delovnih priprav dolžniku kmetu ne bi onemogočilo nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi omejitev izvršbe veljala tudi za denarna sredstva pridobljena s prodajo predmetov, ki so izvzeti iz izvršbe. To pomeni, da ko dolžnik kmet živino proda, oprostitev izvršbe iz 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ ne pride več v poštev oziroma ne velja več, pa čeprav dolžnik kmet denarna sredstva, dobljena s prodajo, nujno potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma vzrejo živine.
Za denarna sredstva, ki jih prejme dolžnik kmet od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, niti ZIZ niti drug zakon ne določa, da so izvzeta iz izvršbe, zaradi česar je izvršba nanje dopustna.
Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa nikakor ni mogoče upoštevati spremembe tožbe, ki je bila opravljena po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za zaznambo spora.
S tem ko sodišče ni postavilo izvedenca v zvezi z ugotavljanjem vrste, intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin ter strahu, hkrati pa razlogov za zavrnitev tega dokaza tudi ni obrazložilo, je kršilo načelo kontradiktornosti.