zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zamudne obresti - prenehanje obveznosti - odpust dolga - izrecna izjava upnika, da se odpoveduje zahtevku
Samo dejstvo, da plačila zamudnih obresti v dolgoletnem poslovnem sodelovanju tožeča stranka ni zahtevala (kar naj bi predstavljalo ustaljeno prakso poslovanja), da je celo priznavala „super rabat“, da jih ni v pobot uveljavljala niti v drugih postopkih, da zaradi njih ni vnovčevala garancije ipd., še ne more pomeniti, da je tožeča stranka odpustila dolg, ki je toženi stranki na podlagi zakona in pogodbe nastal iz naslova zamudnih obresti. Odločilno je, da bi moral dogovor med pogodbenicama temeljiti na izrecni izjavi upnika, da se odpoveduje zahtevku za plačilo zamudnih obresti.
ZIZ člen 38, 38/5, 81, 81/3, 82, 85. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 51, 51/3, 51/3-1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 70, 74, 78, 82. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu strokov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 2, 2-6.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin – vpis sklepa o izvršbi – potrebni stroški
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. Za razliko od prejšnje ureditve, po kateri se je po opravi rubeža ta zgolj vpisal v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, se rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin in imajo enoličen identifikacijski znak (kar vozila imajo), opravi prav z vpisom sklepa o izvršbi. Zanj pa ima izvršitelj tudi pravico do plačila oziroma je upnik upravičen do povrnitve potrebnih stroškov.
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. ZOdv člen 5, 5/2.
lastninska pravica – priposestvovanje – domneva dobre vere – dobrovernost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pridobitev lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – pravice in dolžnosti odvetnikov – izločitev pooblaščenca
Le če bi bil pridobitelj nepošten, ga določba drugega odstavka 44. člena SPZ ne bi varovala, oziroma povedano poenostavljeno, tožeča stranka je s temi trditvami zatrjevala in dokazovala svojo dobro vero, ni pa zatrjevala oziroma dokazovala slabe vere tožencev.
ZASP člen 17, 22, 22/2, 81, 146, 146/1, 146/1-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 156, 157, 168, 168/4. OZ člen 198. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - radiodifuzija - nadomestilo za uporabo avtorskih del - izkoriščanje malih avtorskih pravic - tarifa SAZAS - neveljavnost tarife - enostransko določanje višine avtorskih honorarjev - nadomestilo za neupravičeno uporabo avtorsko varovanih del - primerna tarifa za uporabo zaščitenih avtorskih del - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacija
Tarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel ZASP-B, saj jo je tožnik sprejel enostransko, brez sodelovanja reprezentativnih organov, zato ni veljavna.
ZDR90 člen 17, 17/1, 17/1-3, 18, 18/1. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-10, 53, 53/3, 54, 237. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/4, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - projektno delo
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi večih pogodb o zaposlitvi za določen čas za izvajanje raznih projektov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da potreba tožene stranke po tožničinem delu ni bila zgolj začasne narave in ni bila vezana le na projekte, ki so sicer predstavljali formalno podlago sklenitve pogodb o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka ni dokazala, da so se v okviru programske skupine, v kateri je delala tožnica, izvajali različni raziskovalni programi, ki naj bi bili vsi projektno organizirani. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo tožničino dejansko delo vezano le na projekte ter da bi se delo ob spremembi projektov tudi dejansko spremenilo, je zahtevku za transformacijo ter za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, posledično pa tudi za reparacijo in reintegracijo, utemeljeno ugodilo.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka o prenosu terjatve na toženo stranko obveščena z obvestilom z dne 27. 12. 2006. Od tega trenutka, ko je bila tožeča stranka seznanjena, da je bila med cedentom in cesionarjem sklenjena cesija, je bila svojo obveznost dolžna izpolniti prevzemniku terjatve. Zato je tožeča stranka pravilno namesto odstopniku terjatve obveznost izpolnila toženi stranki kot novemu upniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084452
OZ člen 87, 87/1, 440. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-1, 244.
prodaja tuje stvari – ugotovitev ničnosti pogodbe – ničnost pogodbe – posledice ničnosti – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila kot oblika vračilnega zahtevka – izbrisna tožba – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – resnični lastnik – neučinkovitost razpolagalnega posla – pridobiteljeva nedobrovernost – načelo kavzalnosti – primarni zahtevek – podrejeni zahtevek
Opirajoč se na 440. člen OZ, po katerem prodaja tuje stvari veže pogodbenika, se je v sodni praksi utrdilo tudi stališče, da neobstoj razpolagalnega upravičenja ni ovira za veljavno sklenitev zavezovalnega posla in posledično tudi ne podlaga za ničnost pogodbe. S tem je sodna praksa presegla dotlej uveljavljeno stališče sodne prakse, da ponovna prodaja sporne nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm in utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti takega posla zoper nedobrovernega drugega kupca.
Sodna praksa Vrhovnega sodišča je pred kratkim zavzela jasno stališče, da zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe.
Če se bo izkazalo, da je pogodba, sklenjena med tožencema, iz razlogov, ki jih uveljavlja tožnik in o katerih se izpodbijana sodba še ni izrekla, nična, bo vknjižbo lastninske pravice na svoje ime mogel doseči z uveljavitvijo izbrisne tožbe (zoper osebe, vknjižene za njim).
Sodna praksa Vrhovnega sodišča se še ni izrecno opredelila o vprašanju, kakšen zahtevek (če sploh) ima na razpolago resnični lastnik, s čigar nepremičnino je razpolagal tretji, pridobitelj pa ni bil v dobri veri glede obstoja njegovega razpolagalnega upravičenja. Navedeni dejanski stan se ne prilega nobenemu od primerov, ki so opredeljeni v veljavnem 243. členu ZZK-1. Izbrisna tožba je po teh določbah praviloma pogojena z neveljavnostjo zavezovalnega posla, ni pa določena za primer neučinkovitosti razpolagalnega posla, ki ob predpostavki pridobiteljeve nedobrovernosti ne more privesti do (pravno učinkovite) pridobitve lastninske pravice. Ker v takem primeru pridobitelj z vknjižbo ni postal resnični lastnik, dotedanji resnični lastnik pa lastninske pravice ni izgubil, mu mora biti dano pravno varstvo, s katerim bo dosegel uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim.
izredna odpoved s strani delavca - odpravnina - zmotna uporaba materialnega prava - odškodnina za čas odpovednega roka - presoja utemeljenosti odpovednega razloga
V tem individualnem delovnem sporu tožnica od tožene stranke zahteva plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka zaradi z njene strani podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je v predmetnem sporu poleg formalnih pomanjkljivosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice nasprotovala tudi obstoju utemeljenega razloga za odpoved. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotavljati tudi vsebinsko utemeljenost odpovednega razloga, saj za presojo utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ni odločilno le, da gre za razlog, določen v prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca podana iz razloga po prvem odstavku 112. člena ZDR, samo po sebi namreč še ne pomeni, da je odpoved podana v skladu z določbo 112. člena ZDR in drugimi določbami ZDR in da ima delavec že na tej podlagi pravico do odpravnine in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. To pravico ima le, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca zakonita oziroma če je podana iz utemeljenega odpovednega razloga. Če delodajalec v sporu, v katerem delavec zahteva pravice iz drugega odstavka 112. člena ZDR, nasprotuje (tudi) utemeljenosti odpovednega razloga, mora sodišče z izvedenimi dokazi ugotavljati resničnost njegovih navedb. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo utemeljenosti odpovednega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani ugodilni del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZNP člen 37, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 392, 393.
sodna ureditev meje – sodna poravnava – res transacta – sodelovanje v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za sodno ureditev meje z obrazložitvijo, da je bila meja že sodno urejena, in sicer naj bi predlagatelja že sklenila sodno poravnavo glede taiste meje. Predlagatelja temu nasprotujeta od vsega začetka in trdita, da nista bila udeleženca predhodnega postopka in sodne poravnave nista podpisala, za kar sta pravočasno predlagala pravno odločilne dokaze. Sodišče prve stopnje je njun tokratni predlog zavrglo, ne da bi pred tem prek izvedbe predlaganih dokazov preverilo njune trditve. S tem jima je odvzelo možnost obravnavanja, izpodbijana odločitev pa je preuranjena.
SODNI REGISTER – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081811
ZIZ člen 9, 165, 165/3, 268, 271, 271/2. ZSReg člen 13, 13/2.
prepoved odtujitve in obremenitve – prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika – izvršba na poslovnem deležu družbenika – vpis prepovedi – začasna odredba – učinek sklepa o začasni odredbi – zaznamba začasne odredbe – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – zadržanje izvršitve – učinek prepovedi – vročitev začasne odredbe
Sklep o začasni odredbi ima učinek sklepa o izvršbi in ga je treba zaznamovati v sodnem registru. Registrsko sodišče, ki opravi vpis sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika in je s tem zabeležena prepoved družbeniku razpolagati z njegovim deležem, opravi konkretno izvršilno dejanje po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi.
Kdaj je A. prejel sklep o začasni odredbi ni bilo bistveno za odločanje v tem postopku, ker za vpis njene zaznambe v sodnem registru ni pomembno ali je bil sklep o začasni odredbi A. vročen. Registrsko sodišče namreč po uradni dolžnosti le realizira odločbo izvršilnega sodišča.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – prisilna hospitalizacija – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – vzroki za zdravstveno stanje – vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem – demenca
Iz določb citiranega zakona izhaja, da mora biti podana vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem. V konkretnem primeru te vzročne zveze med demenco in slabim zdravstvenim stanjem pridržanke ni. Pridržana oseba ima hudo bolezen in zaradi tega ne more skrbeti zase, saj je nepokretna zaradi preživete možganske kapi, mora vsak drugi dan na dializo, ima hudo sladkorno bolezen, visok pritisk, nespečnost in bi morala biti zaradi takega svojega splošnega zdravstvenega stanja zdravljena v ustrezni zdravstveni ustanovi, ne pa v psihiatrični bolnišnici.
plačilo kredita – sporazum o delitvi skupnega premoženja – ničnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja – predhodno vprašanje – vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju
Vsi toženčevi ugovori izhajajo iz dejstva, da naj bi bil v obliki notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja ničen. O tem predhodnem vprašanju pa je že pravnomočno odločeno v drugem pravdnem postopku, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev ničnosti tega notarskega zapisa. Prvostopenjsko sodišče je na že rešeno predhodno vprašanje vezano (13. člen ZPP).
izvršba na podlagi verodostojne listine - dokazi predlog - prerekana dejstva
V skladu z določbo petega odstavka 41. člena ZIZ upnik predlogu za izvršbo verodostojne listine (računa oz. izpiska odprtih postavk) ni priložil, temveč je to listino v predlogu le določno označil in ob tem navedel datum zapadlosti terjatve.
Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati (drugi odstavek 214. člena ZPP), spričo česar sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča povsem upravičeno ni izvedlo personalnih dokazov, predlaganih v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - FINANČNO POSLOVANJE
VSK0006780
ZFPPIPP člen 35, 36, 37, 38.
tiha družba - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da finančni načrt sanacije nima vseh elementov, ki morajo biti sestavni del poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja, vendar je bil njegov namen nedvomno enak, to je analizirati vzroke insolventnosti in uveljaviti ustrezne ukrepe (kar je osnovna dolžnost poslovodstva po določbah 35. do 38. člena ZFPPIPP). Res so določbe ZFPPIPP namenjene varstvu upnikov in je zato obveznosti poslovodje praviloma treba presojati strogo, vendar je vedno potrebno upoštevati tudi konkretne okoliščine. Analizo vzrokov za negativno poslovanje in načrt ukrepov, s katerimi so želeli družbo sanirati in preprečiti insolvenčne postopke (in ki so bili v letu 2011 relativno uspešni) sta skupaj s prvim tožencem enakovredno sprejela tudi oba tiha družbenika, ki sta imela dejanski vpliv na poslovanje M. d.o.o. in ki sta bila v tistem obdobju tudi družbenika enega od upnikov družbe in to ravno tistega upnika, ki zdaj vtožuje odškodnino zaradi nesprejetja ukrepov po ZFPPIPP. Vsi družbeniki tihe družbe so se sestajali na rednih sestankih, na katerih so vsi razpolagali z enakimi informacijami (tudi glede tega, da vrednost zalog ni prikazana pravilno), skupaj so se odločili za sanacijo po finančnem načrtu, vsi skupaj so menili, da bodo ti ukrepi zadoščali. Glede na naravo razmerij med vsemi deležniki je mogoče ugotoviti, da je bil upnik (tožnik) ves čas seznanjen s položajem in tudi s postopanjem toženca in je tako postopanje (sprejem in izvajanje finančnega načrta) sprejemal kot ustrezno.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-3, 111/, 111/3, 162. KZ-1 člen 196, 196/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - nezakonitost odpovedi - zamuda roka - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - neizrabljen letni dopust - nadomestilo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnikova izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 zaradi dolgovanih razlik v plači, prepozna. Zadnja dolgovana razlika v plači je zapadla v plačilo julija 2013, tožnik pa je izredno odpoved podal šele 28. 4. 2014. Po drugem odstavku 109. člena ZDR-1 mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Tožnik se neutemeljeno zavzema za upoštevanje tega roka, sklicujoč se pri tem na krivdni razlog z znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev iz prvega odstavka 196. člena KZ-1, saj to ni bil predmet izredne odpovedi. Ta je temeljila le na očitku dolgovanih razlik v plači od leta 2009, pri čemer je tožnik izpostavil zgolj kršitev splošne delodajalčeve obveznosti delavcu zagotoviti plačilo za delo. Tudi iz tistega dela izredne odpovedi, ki se izrecno sklicuje na pravočasnost odpovedi, ni mogoče sklepati na utemeljenost v pritožbi zatrjevanega daljšega roka, ki naj bi se iztekel šele julija 2020.
Zaradi nezakonitosti tožnikove izredne odpovedi ni podlage za ugoditev tožnikovi pritožbi oziroma njegovemu zahtevku na plačilo odpravnine (kot za primer redne odpovedi iz poslovnega razloga) in odškodnine za čas odpovednega roka po tretjem odstavku 111. člena ZDR-1.
Tožniku je na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in tožnik od takrat dalje ni več mogel koristiti dopusta pri toženi stranki. Vprašanje zakonitosti tožnikove izredne odpovedi je po ustaljeni praksi predhodno vprašanje v zvezi z institutoma odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka, ne pa tudi v zvezi z vprašanjem, zakaj tožnik v času trajanja delovnega razmerja ni mogel izrabiti celotnega letnega dopusta. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno tožniku v korist upoštevalo okoliščino njegovega dalj časa trajajočega bolniškega staleža - vse do zaključka delovnega razmerja. Ravno takšne okoliščine, ki kažejo na objektivno nemožnost koriščenja letnega dopusta, dajejo podlago za priznanje nadomestila za neizrabljen letni dopust. Zato je sodišče prve stopnje tožniku pravilno prisodilo nadomestilo za neizrabljene dni letnega dopusta.
ZIZ člen 4, 196, 197, 197/2. ZDDV-1 člen 44. ZDPN-2 člen 4.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - plačilo davkov - nepozidano stavbno zemljišče - odmera davščin - dolžnost posredovanja podatkov FURS - davek na dodano vrednost - davek na promet z nepremičninami
Izvršilno sodišče mora v skladu z določbami ZIZ skrbeti tudi za to, da se iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnin, poplačajo davščine. To seveda ne pomeni, da je sodišče odgovorno za opredelitev vrste davka in izračunavanje višine davka, ki ga je dolžan davčni zavezanec plačati, je pa po mnenju pritožbenega sodišča ob veljavni ureditvi v ZIZ dolžno storiti vse, da ugotovi, kolikšne davščine je dolžno državi oz. samoupravni lokalni skupnosti odvesti prednostno iz kupnine, preden se le-ta razdeli upnikom. V takšnem primeru, ko je sodišče opozorjeno, da gre za prodajo nepremičnin, pri kateri je za transakcijo kot davek predviden DDV in ne DPN, pa bi po mnenju pritožbenega sodišča moralo izvršilno sodišče, navkljub temu, da ima v spisu že podatek o odmeri davščin, le-tega preveriti tako, da pridobi na podlagi 4. člena ZIZ od ustreznega urada FURS vse podatke o tem, kakšen davek je potrebno plačati pri takšni konkretni transakciji, to je glede na vrsto nepremičnin in glede na subjekte, ki so v transakciji udeleženi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023491
KZ člen 33, 234a, 234a/1. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-7. ZKP člen 105, 105/3, 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1, 387, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – poslovna goljufija – kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja – odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – preizkus po uradni dolžnosti – kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca – opis kaznivega dejanja – preslepitev – kaznivo prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin – konkretizacija zakonskih znakov – civilnopravno razmerje – sprememba sodbe – oprostitev obtožbe – privilegij pridruženja
Okvir dejstvenega opisa v izreku sodbe, ki ga v bistvenem opredeljujejo okoliščine, da obtoženec kot direktor družbe X d. o. o. ni poravnal računov za gradbene izdelke, ki jih je družba naročila pri oškodovanki, nato pa je nasprotoval postopku izvršbe, ne predstavlja zadostne konkretizacije vseh tako objektivnih kot subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj niso opisane okoliščine, ki bi obtoženčevo ravnanje umestile nad vsebinsko raven kršitve oziroma neizpolnitve civilnopravne (poslovne) obligacije.
osebni stečaj – izločitvena pravica – skupno premoženje – ločitvena pravica na istem premoženju – sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi
Če sta zavarovana terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani, sodišče v izreku sklepa o preizkusu terjatev med drugim ugotovi, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani, ter naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Upnica pa bo svoj zahtevek na izročitev premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, na ugotovitev, da je pridobila lastninsko pravico na tem premoženju in na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice v korist izločitvene upnice lahko uveljavljala s tožbo v pravdnem postopku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – DRUŠTVA – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084479
URS člen 125. ZPreZP-1 člen 3, 3/1. ZDru-1 člen 1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 157, 157/7, 168, 168/3. OZ člen 164, 164/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1. ZPP člen 154. ZIZ člen 38, 38/5.
javno priobčevanje fonogramov – kolektivna organizacija – stroški terenskega preverjanja – stroški odkrivanja kršitev – pravila o delitvi prihodka – stroški obdelave podatkov – stroški kilometrine – civilna kazen – skupni sporazum o višini nadomestila – exceptio illegalis – plačilo DDV – neposlovna obveznost – stroški postopka – izvršilni stroški – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – uspeh v postopku
Kolektivna organizacija prihodek iz svoje dejavnosti nameniti za stroške poslovanja. Ti stroški vključujejo med drugim tudi stroške odkrivanja kršitev avtorske pravice.
Kolektivni organizaciji pri zahtevku za plačilo civilne kazni ni treba dokazovati, ali je nastala premoženjska škoda (tretji odstavek 168. člena ZASP). V avtorskem pravu je bila napravljena izjema od pravila, da se lahko povrne le dejansko nastala škoda (prvi odstavek 164. člena OZ). Razlog za to je lahko le v tem, da se iz civilne kazni pokrivajo stroški nadzornega aparata, ki išče kršitelje.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo zahtevek za plačilo DDV od priznanega nadomestila za javno priobčitev fonogramov.
Zahtevek za plačilo DDV ni utemeljen tudi zato, ker je pravni temelj neposlovne narave. Sodna praksa o navedenem vprašanju ni povsem enotna, vendar je večinsko stališče višjih sodišč, da za obračunavanje DDV v takšnih primerih ni podlage.
Prvostopenjsko sodišče je postopek, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in po ugovoru nadaljeval kot pravdni postopek, utemeljeno štelo kot celoto. Zato je pravilno odločilo o izvršilnih stroških glede na uspeh v celotnem postopku (154. člen ZPP).