prometna nesreča – trk avtomobilov – krč mišičnih viter obhrbtenične muskulature – 14 dni bolniškega staleža – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Zaradi zdravljenja je bil tožnik 14 dni v bolniškem staležu. Trpel je bolečine. Lažje, ki so trajale en teden, in občasne lažje, ki so trajale 14 dni. Zdravljenje so spremljale tudi nevšečnosti.
Sodišče je tožniku prisodilo odškodnino v višini 500,00 EUR.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075859
ZIZ člen 15, 24/3. ZPP člen 208, 208/1. ZFPPIPP člen 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351, 351/3, 351/4, 442, 442/6, 442/7, 443, 443/6. Sodni red člen 276, 300a.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – stečaj nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe – prekinitev izvršilnega postopka – sprememba upnika – vstop stečajnega upravitelja v izvršilni postopek – prehod upravičenja za uveljavljanje zahtevkov zoper družbenike izbrisane družbe – nadaljevanje izvršbe na predlog stečajnega upravitelja in v dobro stečajne mase
Z začetkom stečaja nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe pride do prekinitve izvršbe, ki jo je dovoljeno nadaljevati (samo) na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Pri nadaljevanju izvršbe v dobro stečajne mase je pri tem treba razlikovati med procesnim vprašanjem nadaljevanja izvršbe in s tem v zvezi s procesnim položajem stranke na eni strani ter aktivno legitimacijo novega upnika v materialnem smislu na drugi strani. Stečajni upravitelj je pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišču posredoval predlog za nadaljevanje izvršbe, s čimer je odpadla ovira za procesno nadaljevanje prekinjenega postopka, saj je stečajni upravitelj že z vložitvijo predloga prevzel postopek. Vendar pa tak predlog za nadaljevanje izvršbe v dobro stečajne mase obenem predstavlja tudi predlog za spremembo upnika, o katerem mora odločiti sodišče prve stopnje.
ZDR člen 109. URS člen 2, 33, 67. OZ člen 240, 378.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, zato se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu.Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožena stranka je izkazala upad prometa ter v posledici upada prometa potrebo za zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu „referent III“ (na katerem je bila zaposlena tudi tožnica) za eno delavko in prerazporeditev njenih nalog med ostale delavke na istem delovnem mestu. Ker gre za tako imenovan „individualni odpust“, ko je prenehala pogodba o zaposlitvi le tožnici, toženi stranki ni bilo potrebno upoštevati nobenih kriterijev za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Delavec izgubi pravico do letnega dopusta (oziroma nadomestila), če ne zahteva njegove izrabe, če obstoj nepredvidljivega vzroka ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo letnega dopusta. Za pravico do nadomestila za neizrabljen letni dopust je torej bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi letni dopust, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnica v času odpovednega roka za izrabo letnega dopusta ni zaprosila oziroma ji je direktor tožene stranke celo izrecno odredil, da naj v okviru odpovednega roka izrabi redni letni dopust. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo nadomestila (odškodnine) za neizrabljen letni dopust.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060353
OZ člen 50. ZZZDR člen 62. ZPP člen 285.
tožba na nedopustnost izvršbe – nesklepčna tožba – nedoločen zahtevek – materialno procesno vodstvo – nepristranskost sodišča – lastninska pravica na premičninah – prodajna pogodba – fiktiven posel – ničnost prodajne pogodbe – premoženjska razmerja med zakonci – pogodba, ki jo skleneta dve družbi, katerih direktorja sta zakonca – obličnost
Tožeča stranka ni na poziv popravila tožbe in tudi na ugovore toženih strank, da tožba ni sklepčna, tožbe ni spremenila. Tožbeni zahtevek pa je premalo določen, saj gre za tožbo na nedopustnost izvršbe na predmetih dolžnika. Tožeča stranka teh predmetov ni specificirala, ni predložila rubežnega zapisnika. Dokazi, katere je predložila, pa so nedoločeni. Dokazi za nazaj, da je z nakupom nepremičnine tožeča stranka kupila tudi premičnine, pa so glede na vsebino dokazil, prirejeni za potrebe te pravde.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje - neopravičen izostanek z dela - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni - pravnomočna sodba socialnega sodišča
Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek (zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela), ker je menilo, da je rešitev tega spora odvisna od pravnomočne odločitve v socialnem sporu, v katerem je predmet spora vprašanje, ali je bila tožnica v spornem času zdravstveno sposobna opravljati delovne obveznosti. Sodišče v delovnem sporu pri presoji utemeljenosti razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni vezano na (negativno) ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja in morebitne odločbe socialnega sodišča o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni, temveč za potrebe odločitve v delovnem sporu tudi samo ugotavlja okoliščine upravičene odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti. Na zahtevo strank mora samo ugotavljati sporne razloge za delavčevo odsotnost in se opredeliti do utemeljenosti teh razlogov z vidika upravičenosti delavca do odsotnosti. Ker odločitev v socialnem sporu ni predhodno vprašanje predmetnega individualnega delovnega spora o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela, v smislu 13. člena ZPP, ni pravne podlage za uporabo 1. točke 206. člena ZPP. Zato pritožba utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka.
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084448
OZ člen 275, 963. ZPP člen 7, 212.
kredit – zavarovalnina – verodostojna listina kot dokaz – izplačilo odškodnine – prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ima verodostojna listina tako dokazno moč, kot vsi ostali dokazi in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
Pravno podlago predstavlja 963. člen OZ, po katerem z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Gre za specialno zakonsko določilo napram 275. členu OZ.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080058
ZVEtL člen 9, 9/3, 10, 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6. ZPP člen 196.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – posamezni deli – vpis v kataster stavb – postopek za spremembo podatkov v katastru stavb – izvajanje katastrskih vpisov – udeleženci postopka – enotno sosporništvo
Pravni status enot stavbe v etažni lastnini je določen v etažnem načrtu in ga ni mogoče spremeniti s prezidavo in uporabo določenega prostora.
posojilna pogodba – ugovor zastaranja – dokazno breme – zastaranje terjatve – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – zavržena tožba
Izjava se mora nanašati na priznanje določenega dejstva z vsemi pravnimi posledicami, torej da dolžnik pripozna, da na podlagi točno določenega pravnega razmerja dolguje upniku. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tako ne zadostuje izjava toženke, da bi rada vrnila denar pa zaradi finančne situacije tega ne (z)more. Iz navedene izjave namreč ni razvidno, na kateri in kolikšen dolg se takšna izjava nanaša.
ZRPPN člen 7, 23, 26. ZTLR člen 44. SPZ člen 43, 269. ZLNDL člen 2.
razlastitev – prenehanje lastninske pravice – družbena lastnina – imetnik pravice uporabe
Z razlastitvijo je lastninska pravica prenehala, saj so nepremičnine prešle v družbeno lastnino (44. člen Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih). Pravico uporabljati (razlaščeno) nepremičnino je dobil razlastitveni upravičenec (7. člen ZRPPN), razlaščenec pa jo je izgubil in je bil z dnem pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, dolžan nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu (23. člen ZRPPN). V konkretnem primeru je tako toženka imela vso podlago za vknjižbo pravice uporabe v zemljiški knjigi. Ob uveljavitvi ZLNDL je bila torej po tedaj veljavnih predpisih imetnica pravice uporabe toženka in ne tožnik (kljub dejanski posesti nepremičnin), zato po ZLNDL ni mogel postati lastnik teh zemljišč.
Sodišče je pri izpodbijani odločitvi pravilno uporabilo določbo 146. člena SPZ, saj 29. člen ZUKSB njene uporabe ne izključuje, tako kot izključuje uporabo določb OZ in ZFPPIPP.
plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nobeno izmed očitanih ravnanj, ki sama po sebi niti niso graje vredna, očitno negativna in žaljiva (odobritev letnega dopusta dva dni pred odhodom na dopust; poziv direktorja, da na letalu njegovega znanca uredi določeno vrsto oznake letal; direktorjeva prepoved tožnici vstopa v objekte tožene stranke, itd.) ni ponavljajoče, pri čemer očitanih ravnanj v obdobju od decembra 2011 do maja 2014 tudi ni toliko, da bi lahko govorili o sistematičnem ravnanju ter relevantni časovni kontinuiteti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
OZ člen 190, 589. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. ZPP člen 254.
poslovni prostori – najemna pogodba – vlaganja v nepremičnino – soglasje najemodajalca – vnaprejšnje soglasje na konkludenten način – povrnitev vlaganj v nepremičnino – obogatitveno načelo – neupravičena pridobitev – vzdrževanje stvari – vzdrževalna dela – izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje
Zahtevek temelji na obogatitvenem načelu, po katerem lahko prikrajšani zahteva le povračilo tistega, za kar je bil okoriščenec brez pravne podlage z vlaganji okoriščen. Obogatitev pa pomeni neamortizirano vrednost vlaganj oziroma vrednost vlaganj, zmanjšanih za amortizacijo.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena odsotnost z dela
V zvezi s tožnikovim prvim izostankom z dela (v obdobju od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v obdobju od 25. 4. 2015 do vključno 4. 5. 2015 z dela dejansko izostal 4 dni zaporedoma (določeni dnevi so bili sobote, nedelje in državni prazniki). Sodišče prve stopnje v postopku ni ugotavljalo, ali je tožnik z dela izostal tudi 5. 5. 2014 (kar bi pomenilo, da je šlo za njegov 5 dnevni zaporedni izostanek z dela). Če je tožnik 5. 5. 2014 prišel na delo, kot to navaja v pritožbi, za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Poleg tega je tožena stranka v postopku navedla, da je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi odsotnosti v prvem terminu, to je od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014. Na podlagi te navedbe bi bilo mogoče zaključiti, da tožnikov drugi izostanek (od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014) ni bil podlaga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, oziroma da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede tega drugega izostanka ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik neupravičeno izostal z dela tudi v obdobju od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014 preuranjena. Poleg tega sodišče prve stopnje v postopku ni razščistilo nejasnosti glede načina koriščenja letnega dopusta tožnika. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
URS člen 2, 33. ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 5/3, 20, 27, 29.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – začasno zavarovanje – pogoji za začasno zavarovanje – finančna preiskava – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – stopnja verjetnosti – dokazno breme – pravica do zasebne lastnine
Namen začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora je v odpravi nevarnosti, da tega premoženja po končanem pravdnem postopku ne bo mogoče več odvzeti. Ker gre za poseg v pravico do zasebne lastnine, mora sodišče opraviti strogi test sorazmernosti in dovoliti začasno zavarovanje le v tisti meri, da se zagotovi učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora in prepreči nepravično obogatitev na protipraven način. Pri tem mora upoštevati, da stvarni obseg začasnega zavarovanja zajema le tolikšno premoženje, ki je ekvivalentno zatrjevani vrednosti premoženja nezakonitega izvora.
V nadaljnji fazi ugovornega postopka mora sodišče upoštevati tudi težak položaj tožene stranke, ki lahko domnevo iz 5. člena ZOPNI glede na dokazno breme, kot ga ureja 27. člen citiranega zakona, izpodbijal le, če izkaže, da premoženje ni nezakonitega izvora. Gre za težak procesni položaj toženca, ki mora v kratkem času podati trditve in predložiti dokaze za premoženje, ki je bilo pridobljeno za več let nazaj.
Način zavarovanja je primeren in nujen, če je z njim mogoče doseči odpravo dejansko obstoječe nevarnosti za kasnejšo izvršitev odvzema premoženja nezakonitega izvora, ukrep pa mora biti proporcionalen in lahko seže le na takšen obseg premoženja, ki ustreza ocenjeni višini ugotovljenega obsega premoženja nezakonitega izvora.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0075328
ZLNDL člen 3. SZ-1 člen 23, 23/1, 23/2, 63. SPZ člen 11, 11/1, 118, 118/4, 118/4-4. OZ člen 333, 333/6.
družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pogodba o brezplačnem prenosu zazidalnih stavbnih zemljišč - pravica do uporabe - lastninska pravica - domneva lastninske pravice - etažna lastnina - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - skupni deli večstanovanjske stavbe - kotlarna - vzdrževanje kotlarne - odpoved trajnega dolžniškega razmerja
Tožena stranka bi morala dokazati, da so izpolnjeni pogoji za nastanek skupne lastnine - torej, da je bila kotlarna zgrajena z namenom zadovoljevanja potreb etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe in da je bila njena izgradnja financirana iz sredstev teh etažnih lastnikov oziroma njihovih pravnih prednikov (prvi in drugi odstavek 23. člena SZ-1).
Stvarnopravni zakonik v prvem odstavku 11. člena vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Tožena stranka v obravnavanem primeru te domneve ni izpodbila. Odločitev sodišča prve stopnje, da tožniki niso (skupni) lastniki kotlarne in posledično niso zavezani za njeno vzdrževanje, se zato izkaže kot pravilna.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075861
ZIZ člen 19, 21, 21/2. ZPP člen 313. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
zakonske zamudne obresti od stroškov pravdnega postopka – zamuda – kdaj pride dolžnik v zamudo – paricijski rok – prostovoljna izpolnitev – izvršljivost terjatve iz naslova stroškov pravdnega postopka – načelno pravno mnenje
Za zapadlost in s tem za nastop zamude s plačilom stroškov postopka je bistveno, da je stranka s to svojo obveznostjo seznanjena že s prejemom sodne odločbe sodišča prve stopnje. Slednja namreč pri tem nadomešča opomin, na katerega zakon veže zapadlost in nastop zamude. Dolžnikovi presoji je potem prepuščeno, ali bo svojo obveznost prostovoljno izpolnil že ob zapadlosti ali kasneje, z zamudo, vendar do izteka roka za njeno prostovoljno izpolnitev, ko lahko upnik zahteva tudi njeno prisilno izterjavo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje. Pri tem je ustrezno upoštevana tudi funkcija zamudnih obresti kot civilnopravne sankcije za zamudo in položaj nasprotne stranke, ki so ji s strani sodišča prve stopnje prisojeni pravdni stroški, njihova povrnitev pa je odložena do kasnejše dolžnikove (prostovoljne) odločitve oziroma do odločitve sodišča druge stopnje, s katero je odločitev sodišča prve stopnje potrjena (kot je bilo v obravnavanem primeru), in posledičnega nastopa izvršljivosti te odločitve po poteku paricijskega roka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VSL0085826
OZ člen 87, 88, 168, 168/3, 435. ZPP člen 212, 213, 285, 286, 286/4. ZVK člen 3. ZPOmK-1 člen 6, 7.
distribucijska pogodba – kršitev pogodbe – omejevalni sporazum – ničnost – dogovor o izključni distribuciji – klavzula o izključnosti – ekskluzivna distribucijska pogodba – delna ničnost – omejitev konkurence – kartelni sporazum – nedopustni kartelni sporazum – vrnitveni zahtevek – izgubljeni dobiček – metoda ugotovitve izgubljenega dobička – dejansko realizirana prodaja – primerljivi trgovec – primerljiva prodaja – izbira metode – variabilno stroški – sklepčnost – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo
V primeru zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička niti materialni niti procesni predpisi ne določajo ene in edine možne poti za izračun višine škode. Izbira ustrezne metode za računanje škode je torej odvisna od dejanskih okoliščin primera v konkretnem sodnem postopku ter od kvalitete in dostopnosti podatkov.
Izgubljeni dobiček obravnava pričakovani dobiček in se izračunava na osnovi predvidevanj (prognoz). Zato mora izvedenec uporabiti metodo, ki daje predvidenemu dejanskemu stanju najbližji rezultat, pri čemer je pomembna kakovost vhodnih podatkov.
Materialno procesno vodstvo sodišča ni omejeno le na prvi narok za glavno obravnavo.
Klavzula o izključnosti sama po sebi ni nična in tudi ni nujno v nasprotju s pravili o preprečevanju omejevanja konkurence. Nične so le tiste določbe pogodbe, ki nedopustno omejujejo konkurenco na trgu.
Odsotnost gradbenega in/ali uporabnega dovoljenja za stavbo ne ovira vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Tega ne ovira niti okoliščina, da v obravnavanem primeru ne gre za stanovanjsko stavbo, v kateri bi se nahajalo več stanovanj.
Izpodbijani sklep bi moral vsebovati razloge o tem, ali je v okoliščinah konkretnega primera glede nepremičnine s parc. št. 5/3 veljala navedena prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen in če je veljala, kakšen je pomen kršitve te prepovedi v okoliščinah konkretnega primera (vpliv kršitve prepovedi razpolaganja na veljavnost pravnega naslova, s katerim predlagatelj izkazuje upravičenost do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe).
Samo veljaven zavezovalni pravni posel je lahko podlaga za prenos lastninske pravice, zavezovalnega pravnega posla pa razpolagalni pravni posel (kar je zemljiškoknjižno dovolilo) ne more nadomestiti.