ZDSS-1 člen 63, 63/1, 63/2, 75, 75/2. ZPIZ-1 člen 36, 36/2, 37, 394, 394/5, 394/7. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/2, 27/5, 28, 28/1, 28/1-1, 28/1-2, 28/2, 28/4. Uredba Sveta Evrope št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 45, 46.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Tožnik je do dneva vložitve zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine dopolnil 62 let, 10 mesecev in 22 dni starosti. Ob dokončnosti izpodbijane odločbe je bil star 63 let, 8 mesecev in 2 dni. Skupno je dopolnil 33 let, 11 mesecev in 11 dni zavarovalne dobe. Od tega je 25 let, 1 mesec in 20 dni dobe dopolnil pri slovenskem, 8 let, 9 mesecev in 21 dni pa pri hrvaškem nosilcu zavarovanja. Glede na dopolnjeno starost in zavarovalno dobo niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do samostojne starostne pokojnine niti do sorazmernega dela starostne pokojnine po ZPIZ-2, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje oziroma pred njim že toženec. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine.
spor majhne vrednosti - škoda povzročena s strani domače živali - pes - varstvo in nadzorstvo
Prvi toženec ni dokazal, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo, spričo česar je odškodninsko odgovoren za nastalo škodo po drugem odstavku 158. člena OZ. Prvi toženec bi moral dokazati, da je nadzorstvo psa prilagodil razmeram in situaciji, ki bi jo moral in mogel pričakovati. V tej zvezi pa ne zadostujejo trditve, da se je pes gibal pod nadzorstvom postavljenega skrbnika znotraj ograjenega zasebnega zemljišča. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da se je pes nekontrolirano gibal zunaj ograjenega zasebnega zemljišča in je v nočnem času (ob slabi vidljivosti) nemudoma in nepričakovano pritekel na cesto tako, da je z desne strani skočil pred vozilo družbe. Že samo dejstvo, da je pes pobegnil izven ograjenega zemljišča, kaže na to, da lastnik psa ni poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145.
invalidnina - sprememba predpisa - telesna okvara - vzrok
V času vložitve zahteve za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro zahteve je že veljal ZPIZ-2 . Kot to izhaja iz tretjega odstavka 403. člena ZPIZ-2, do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar pridobijo pravico do invalidnine v skladu z določbami ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. V primeru, ko gre za zdravstvene težave, ki so posledica bolezni, pa zakon ne omogoča pridobitve pravice do invalidnine za telesno okvaro. Tožnik je uveljavljal invalidnino za telesno okvaro kot posledico bolezni, zato je je bila v predsodnem postopku njegova zahteva pravilno zavrnjena. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do invalidnine za telesno okvaro.
Ker je bilo o zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno in se v času, ko je tožnik vložil novo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, niti dejansko stanje niti pravna podlaga nista spremenila, je toženec tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine.
Zavarovanec na podlagi iste zavarovalne dobe ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine. To pomeni, da zavarovanec ne more namesto invalidske pokojnine kasneje, na podlagi iste dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju pravice do invalidske pokojnine v Bosni in Hercegovini, v Republiki Sloveniji uveljavljati drugo vrsto pravice, torej pravico do starostne pokojnine.
Z vzpostavitvijo stanja na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena ZOPRZUJF, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v pravnomočno priznano pokojnino, pravica do izpodbijanja in odprave upravne odločbe o negativni uskladitvi pokojnine, ni izgubljena. Odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/2012-34 z dne 14. 3. 2013 je potrebno razlagati tako, da varuje pasivne zavarovance, ki niso vložili pravnih sredstev, ne pa tako, da bi v slabši položaj v nasprotju s 44. členom ZUstS postavljala uživalce pravic, ki so bili aktivni in vložili pravno sredstvo zoper posamične upravne akte o negativni uskladitvi pokojnine.
Izrek izpodbijane sodbe je pavšalen, saj iz njega ne izhaja, iz naslova katere glavnične terjatve so zavrnjene vtoževane zakonske zamudne obresti. Navedena pomanjkljivost izreka sodbe je posledica nezadostno opredeljenega tožbenega zahtevka in nepostopanja sodišča po 285. členu ZPP. Kadar tožbeni zahtevek v sporih o pravicah iz socialnih zavarovanj ni zadostno opredeljen, ga je v skladu z 2. odstavkom 73. člena ZDSS-1 potrebno opredeliti najkasneje do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Še zlasti v zadevah, v katerih ni kvalificiranega pooblaščenca, je sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranke na takšno pomanjkljivost dolžno opozoriti ter na ta način pridobiti potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, pomembno za sodno odločbo. Ker je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ugotovitev vrednosti zapuščine – določitev vrednosti darila – napotitev na pravdo – napotitveni sklep – vsebina tožbe – določnost zahtevka – opredelitev darila – popolnost tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – predhoden preizkus tožbe – poziv na odpravo pomanjkljivosti – dovolitev spremembe tožbe
Namen napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča ni „skrbeti“, da bo dedič (ki je bil iz takega ali drugačnega razloga napoten na pravdo), vložil zahtevek, ki bo v procesnem smislu sposoben obravnavanja, ampak le, da bodo dediči sporna (a za vprašanje dedovanja ključna) vprašanja razrešili v za to namenjenem pravdnem postopku.
Zmotno je naziranje, da sme okoliščino (ne)popolnosti tožbe sodišče presojati izključno v fazi predhodnega preizkusa tožbe in da lahko dopolnitev tožbe oziroma odpravo pomanjkljivosti naloži le do vročitve tožbe toženi stranki. „Formalna“ popolnost tožbe, kakor sodi tudi določenost zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, je predpogoj za njeno vsebinsko obravnavanje. Na izpolnjenost te procesne predpostavke (torej določnega zahtevka, o katerem je moč vsebinsko odločiti) mora sodišče prve stopnje paziti ves čas postopka. Okoliščina, da ZPP ukrepe za popravo vlog omenja v povezavi s pripravami za glavno obravnavo oziroma predhodnim preizkusom tožbe (glej 270. in 272. – 274. člen ZPP), ne pomeni, da je te moč izreči izključno v omenjenih fazah postopka. Ne glede na to, kdaj zazna takšne pomanjkljivosti (nedoločenost) tožbenega zahtevka (četudi v fazi izvajanja dokazov), je sodišče prve stopnje tožnika dolžno pozvati k njihovi odpravi.
ZDSS-1 v tretjem odstavku 28. člena določa, da se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, narok preloži. Če tudi na naslednji narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče prve stopnje je razpisalo prvi narok. Iz zapisnika je razvidno, da se tega naroka ni udeležila nobena od vabljenih strank. Sodišče prve stopnje je nato razpisalo nov narok, ki se ga prav tako ni udeležila nobena od vabljenih strank. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožba umaknjena in pravilno ustavilo postopek.
motenje posesti – postopek v pravdah zaradi motenja posesti – zamudni sklep – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – odgovor na tožbo – pravočasnost odgovora na tožbo – vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – začetek teka roka za odgovor – načelno pravno mnenje
Fikcija vročitve nastopi tudi na nedeljo, zato je pravilno stališče (zamudnega) sklepa, da je toženec odgovor na tožbo vložil en dan prepozno.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23, 23/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2, 339, 339/2, 339/2-15.
dogovor o pristojnosti – dogovor o uporabi prava – vsebina listine – odločilna dejstva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – prekinitev postopka, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v 16. točki Pogodbe dogovorjena uporaba nemškega prava, v 17. točki Pogodbe pa pristojnost sodišč v X ter da je dogovor o uporabi prava in o krajevni pristojnosti prešel na tožečo stranko, na katero je pogodbena stranka s sedežem v Nemčiji, cedirala terjatev iz Pogodbe. Tožeča stranka navaja v pritožbi, da vsebuje 17. točka Pogodbe dva odstavka in da se prvi odstavek 17. člena Pogodbe (v slovenskem besedilu) glasi: „Pristojnost sodišč v X“, drugi odstavek pa: „Banka je upravičena svoje pravice uveljaviti tudi pred katerimkoli drugim sodiščem“. Sodišču prve stopnje očita, da je svojo odločitev oprlo izključno na prvi odstavek 17. člena Pogodbe, ni pa se opredelilo do drugega odstavka, ki izključuje dogovor o pristojnosti sodišča v X kot izključno pristojnega sodišča.
Ker obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini 17. člena Pogodbe in med vpogledano vsebino obeh odstavkov 17. člena Pogodbe, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0084470
ZPP člen 188, 188/2, 190, 190/2, 205, 205/1, 208, 208/1.
prekinitev postopka - začetek stečajnega postopka - univerzalno pravno nasledstvo - statusno preoblikovanje - izločitev dela premoženja - vstop nove tožeče stranke v pravdo - odtujitev pravice, o kateri teče pravda - soglasje tožene stranke
Delno univerzalno pravno nasledstvo predstavlja odtujitev pravice, o kateri teče pravda, in privede do materialnopravne, ne procesnopravne, spremembe na strani tožeče stranke.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – začasen odvzem lovskega orožja – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – prejem oziroma pravnomočnost odločbe o vrnitvi orožja
Triletni zastaralni rok odškodninske terjatve je pričel teči najkasneje v trenutku pravnomočnosti odločbe upravne enote, na podlagi katere je bilo tožniku vrnjeno orožje, in ne šele od trenutka, ko mu je bilo orožje dejansko vrnjeno.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/5, 247/6, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-2. OZ člen 131, 131/1, 169, 174, 174/1.
predlog za izločitev sodnika - pravica do nepristranskega sojenja - zavrnitev dokaznega predloga - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - popolna odškodnina - tuja pomoč - pomoč družinskih članov - višina škode
Tožnikov subjektivni občutek, da je sodnica do njega nerazpoložena, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadošča za dvom o njeni nepristranskosti. Enako velja za tožnikov očitek o domnevni samovolji pri vodenju dokaznega postopka. Zavrnitev strankinih dokaznih in drugih predlogov ima lahko za posledico procesno kršitev ali zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ne more pa biti edina podlaga za sklepanje, da je sodišče stranki nenaklonjeno in zato pristransko. Pravica stranke do izvedbe dokaza namreč ni absolutna.
Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje, da bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati mnenje drugih izvedencev. Po tretjem odstavku 254. člena ZPP bi bilo to dolžno storiti le, če bi bila v izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če bi nastal utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se teh pomanjkljivosti ali dvoma ne bi dalo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca. Ta pogoj v tožnikovem primeru ni podan. Mnenje izvedenca psihiatra je jasno in nedvoumno.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080061
URS člen 14, 22. OZ člen 131, 131/2, 150, 153/2, 153/3, 180, 180/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost voznika motornega vozila – prometna nesreča – trčenje vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – pravična denarna odškodnina
Sodna praksa kot prispevek vrednoti neskrbno ravnanje oškodovanca, ki je vsaj delno v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode.
Pešec, ki je s tem, ko ni bil osvetljen, zmanjšal možnost, da bi bil viden prej, je s hojo ob napačnem robu ceste zmanjšal tudi možnost, da bi sam prej zaznal vozilo. Pomen neskrbnosti njegovega ravnanja je v primerjavi z ravnanjem in objektivno odgovornostjo toženkinega zavarovanca pravilno ovrednoten v 30 % prispevku k nastali škodi.
ZDR-1 člen 85, 85/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pisno opozorilo
Zaključek sodišča prve stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita že iz razloga, ker tožena stranka tožniku ni podala zakonitega pisnega opozorila, je materialnopravno zmoten. Sodišče presoja le, ali je delavec kršil navodila zdravnika, torej ali se delavec v času bolniškega staleža drži navodil, ki jih dobi s strani lečečega zdravnika in na samo kršitev ne vpliva, če morebiti lečeči zdravnik naknadno oceni, da ravnanje pacienta ni vplivalo na bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja.
Tožnik, ki je bil v bolniškem staležu zaradi zloma kosti v nožnem palcu, je od lečečega zdravnika dobil jasna navodila in jih je tudi razumel. Iz navodila zdravnika ne izhaja, da se lahko tožnik v času bolniškega staleža udeleži zabave in opravlja pridobitno dejavnost (vrtenje glasbe na zabavi). Tožnik bi se lahko udeležil zabave (obletnice mature) v kolikor bi predhodno imel izrecno soglasje lečečega zdravnika. Tožnik pa je dobil navodila, da naj palec razgibava in previdno hodi, v smislu nepretiranega obremenjevanja, ter naj pazi, da se s palcem desnega stopala ne zadene v kak trd predmet. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo, temveč je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni kršil navodil zdravnika, ker ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika. Ker je zaradi napačne materialnopravne presoje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – povzročitev prometne nesreče – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – izplačilo odškodnine oškodovancu s strani zavarovalnice – regresni zahtevek
Toženec je zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju oziroma ni počakal na prihod policistov, kar med strankama ni sporno.
Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na listine iz postopka IV P 385/2010, ki je tekel med istima strankama zaradi (podobno kot predmetni postopek) izvedbe ukrepov za sanacijo sporne brežine. Tudi v omenjenem postopku je bilo sporno, kdo mora izvesti sanacijo in na čigavih nepremičninah morajo biti ukrepi izvedeni. Tožbeni zahtevek tožnice je bil pravnomočno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da je stanje brežine (zatrjevana nevarnost) v celoti posledica ravnanja toženke. Pritožnica sicer ostro nasprotuje temu zaključku, vendar to ne spremeni dejstva, da v tej zgodnji fazi postopka njena terjatev ni verjetno izkazana.
OZ člen 131, 135, 136, 179, 299, 352, 353, 353/1. ZOR člen 377. ZZT člen 20. ZPP člen 14.
odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na odločbo kazenskega sodišča - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - kaznivo dejanje mladoletnika - vzgojni ukrep - pravnomočen sklep o izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku - povrnitev škode - zastaranje - ugovor zastaranja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje - odgovorna oseba - zakonske zamudne obresti - kdaj pride dolžnik v zamudo
Prvi odstavek 353. člena OZ določa posebne zastaralne roke za odškodninske terjatve, če je škoda storjena s kaznivim dejanjem in če je zastaralni rok za kazenski pregon daljši od obligacijskega iz 352. člena OZ. Če sta izkazani navedeni predpostavki, veljajo (daljši) zastaralni roki za kazenski pregon proti odgovorni osebi. Prvi odstavek 353. člena OZ ne določa, da je odgovorna oseba le storilec kaznivega dejanja.
invalid III. kategorije invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Pri tožnici, ki boluje za izrazito somatomorfno bolečinsko motnjo, še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in za stanje iz 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, na podlagi katerega bi bila razvrščena v I. kategorijo invalidnosti in bi se ji na tej podlagi priznala pravica do invalidske pokojnine. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – neplačevanje najemnine – neprofitna najemnina – izjemne okoliščine – težko socialno stanje
Težko socialno stanje, na katerega se toženka (prvič) sklicuje v pritožbi, je izjemoma (v primeru neprofitne najemnine) razlog, ki prepreči odpoved najemnega razmerja, vendar le, če najemnik ustrezno postopa.