prekinitev postopka – predhodno vprašanje - neopravičen izostanek z dela - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni - pravnomočna sodba socialnega sodišča
Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek (zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela), ker je menilo, da je rešitev tega spora odvisna od pravnomočne odločitve v socialnem sporu, v katerem je predmet spora vprašanje, ali je bila tožnica v spornem času zdravstveno sposobna opravljati delovne obveznosti. Sodišče v delovnem sporu pri presoji utemeljenosti razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni vezano na (negativno) ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja in morebitne odločbe socialnega sodišča o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni, temveč za potrebe odločitve v delovnem sporu tudi samo ugotavlja okoliščine upravičene odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti. Na zahtevo strank mora samo ugotavljati sporne razloge za delavčevo odsotnost in se opredeliti do utemeljenosti teh razlogov z vidika upravičenosti delavca do odsotnosti. Ker odločitev v socialnem sporu ni predhodno vprašanje predmetnega individualnega delovnega spora o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela, v smislu 13. člena ZPP, ni pravne podlage za uporabo 1. točke 206. člena ZPP. Zato pritožba utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka.
ZRPPN člen 7, 23, 26. ZTLR člen 44. SPZ člen 43, 269. ZLNDL člen 2.
razlastitev – prenehanje lastninske pravice – družbena lastnina – imetnik pravice uporabe
Z razlastitvijo je lastninska pravica prenehala, saj so nepremičnine prešle v družbeno lastnino (44. člen Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih). Pravico uporabljati (razlaščeno) nepremičnino je dobil razlastitveni upravičenec (7. člen ZRPPN), razlaščenec pa jo je izgubil in je bil z dnem pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, dolžan nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu (23. člen ZRPPN). V konkretnem primeru je tako toženka imela vso podlago za vknjižbo pravice uporabe v zemljiški knjigi. Ob uveljavitvi ZLNDL je bila torej po tedaj veljavnih predpisih imetnica pravice uporabe toženka in ne tožnik (kljub dejanski posesti nepremičnin), zato po ZLNDL ni mogel postati lastnik teh zemljišč.
ZDR-1 člen 108, 108/5. URS člen 2, 33, 67. OZ člen 86, 299, 378.
odpravnina - obveznost plačila - razlika v odpravnini - odpoved pravici
Izplačilo odpravnine, ki je zakonska kategorija, ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank, zato se delavec ne more veljavno odpovedati niti pravici do odpravnine niti njenemu izplačilu.Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v odpravnini v vtoževanem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080058
ZVEtL člen 9, 9/3, 10, 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6. ZPP člen 196.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – posamezni deli – vpis v kataster stavb – postopek za spremembo podatkov v katastru stavb – izvajanje katastrskih vpisov – udeleženci postopka – enotno sosporništvo
Pravni status enot stavbe v etažni lastnini je določen v etažnem načrtu in ga ni mogoče spremeniti s prezidavo in uporabo določenega prostora.
V zemljiškoknjižnem postopku ni skupnih stroškov, zato se drugi odstavek 35. člena ZNP ne uporablja. Vprašanje povrnitve stroškov se lahko v nepravdnem postopku (če ni izrecno drugače določeno) postavi le pri skupnih stroških. V teoriji in sodni praksi ni sporno, da krivdnega načela ni mogoče uporabiti zgolj iz razloga, ker nasprotna stranka v postopku ni uspela.
S tem, ko tožniki niso že v individualnem delovnem sporu, v katerem je bilo odločeno, da so redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonite, da tožnikom delovno razmerje ni prenehalo po izteku odpovednih rokov oziroma na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak jim je z vsemi pravicami iz delovnega razmerja trajalo do sodne razveze (pri čemer je sodišče prve stopnje zahtevke tožnikov za reintegracijo zavrnilo), zahtevali denarnega povračila namesto reintegracije, niso prekludirani za kasnejšo vložitev posebnih tožb iz tega naslova v predmetni zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084755
OZ člen 3, 5, 39. ZTLR člen 69. SPZ člen 132. ZPP člen 161, 161/4, 196.
pogodba o finančnem leasingu – kupoprodajna pogodba – ničnost – poroštvo – pravni interes za ugotovitev ničnosti – načelo vestnosti in poštenja – lex commissoriae – stroški postopka – sosporniki
Prva tožena stranka je v zavarovanje svoje terjatve do druge tožene stranke (in posledično do tožnika kot poroka drugi toženi stranki) pridobila lastninsko pravico na tožnikovi nepremičnini v nasprotju s prisilnimi predpisi, in sicer že ob sami izročitvi denarnega zneska – pred zapadlostjo terjatve, ki jo je imela do druge tožene stranke in tožnika kot njenega poroka. To ji je omogočilo, da bi bila ob zapadlosti terjatve s prejeto nepremičnino poplačana v večji meri, kot je znašal dolg. S tem je dosežen učinek komisornega dogovora. Prepovedoval ga je 69. člen v času sklenitve obeh pogodb veljavnega ZTLR in sedaj veljavni 132. člen SPZ.
Sodišče je pri izpodbijani odločitvi pravilno uporabilo določbo 146. člena SPZ, saj 29. člen ZUKSB njene uporabe ne izključuje, tako kot izključuje uporabo določb OZ in ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0060268
OZ člen 6, 6/2, 271, 364, 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 3/2, 5, 6.
actio directa podizvajalca – neposredno plačilo podizvajalcu – podizvajalčev neposredni zahtevek do naročnika – prehod izvajalčeve terjatve do naročnika na podizvajalca – zakonska cesija – postopek javnega naročanja – koneksna terjatev – dospela terjatev – skrbnost
Tožnica ima prav, da je prvo sodišče napačno presodilo pomen dopisa z dne 3. 12. 2009. Ta vloga je po svoji vsebini zahtevek tožnice (in drugih podizvajalcev) do toženke za direktno plačilo njim na podlagi 631. člena OZ, saj ta dopis ne more imeti nobenega drugega pomena oziroma drugače ne bi imel nobenega smisla. S predložitvijo te zahteve toženki je nastalo samostojno pravno razmerje med pravdnima strankama iz 631. člena OZ (še zlasti to velja za postopke javnega naročanja), s tem pa so že tedaj nastopili učinki zakonske cesije po 631. členu OZ (glede prehoda izvajalčeve terjatve do naročnika na podizvajalca, medtem, ko je obveznost izvršiti plačilo pogojena z obstojem vseh pogojev iz 631. člena OZ). Drugačna razlaga (da bi ta učinek nastal šele ob dospelosti obeh terjatev) bi omogočala izigravanje namena 631. člena OZ (možnost izvajalčevih cesij pred dospelostjo njegovih terjatev do naročnika), da podizvajalec dobi plačilo za svoje delo.
OZ člen 190, 589. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. ZPP člen 254.
poslovni prostori – najemna pogodba – vlaganja v nepremičnino – soglasje najemodajalca – vnaprejšnje soglasje na konkludenten način – povrnitev vlaganj v nepremičnino – obogatitveno načelo – neupravičena pridobitev – vzdrževanje stvari – vzdrževalna dela – izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje
Zahtevek temelji na obogatitvenem načelu, po katerem lahko prikrajšani zahteva le povračilo tistega, za kar je bil okoriščenec brez pravne podlage z vlaganji okoriščen. Obogatitev pa pomeni neamortizirano vrednost vlaganj oziroma vrednost vlaganj, zmanjšanih za amortizacijo.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena odsotnost z dela
V zvezi s tožnikovim prvim izostankom z dela (v obdobju od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v obdobju od 25. 4. 2015 do vključno 4. 5. 2015 z dela dejansko izostal 4 dni zaporedoma (določeni dnevi so bili sobote, nedelje in državni prazniki). Sodišče prve stopnje v postopku ni ugotavljalo, ali je tožnik z dela izostal tudi 5. 5. 2014 (kar bi pomenilo, da je šlo za njegov 5 dnevni zaporedni izostanek z dela). Če je tožnik 5. 5. 2014 prišel na delo, kot to navaja v pritožbi, za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Poleg tega je tožena stranka v postopku navedla, da je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi odsotnosti v prvem terminu, to je od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014. Na podlagi te navedbe bi bilo mogoče zaključiti, da tožnikov drugi izostanek (od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014) ni bil podlaga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, oziroma da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede tega drugega izostanka ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik neupravičeno izostal z dela tudi v obdobju od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014 preuranjena. Poleg tega sodišče prve stopnje v postopku ni razščistilo nejasnosti glede načina koriščenja letnega dopusta tožnika. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nobeno izmed očitanih ravnanj, ki sama po sebi niti niso graje vredna, očitno negativna in žaljiva (odobritev letnega dopusta dva dni pred odhodom na dopust; poziv direktorja, da na letalu njegovega znanca uredi določeno vrsto oznake letal; direktorjeva prepoved tožnici vstopa v objekte tožene stranke, itd.) ni ponavljajoče, pri čemer očitanih ravnanj v obdobju od decembra 2011 do maja 2014 tudi ni toliko, da bi lahko govorili o sistematičnem ravnanju ter relevantni časovni kontinuiteti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Za predhodno vprašanje gre le v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali kakšno pravno razmerje. Tudi v primeru, če sodišče ugotovi, da je o predhodnem vprašanju že v teku npr. sodni postopek, je odločitev o prekinitvi postopka upravičena le v primeru, če jo narekujejo razlogi smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka.
Pritožba je nepopolna, ker ne vsebuje izvirnih podpisov pritožnikov, hkrati pa tudi nedovoljena, ker je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, kar ni dopustno.
Kadar preživljalec oziroma prevzemnik ne izpolnjuje svojih obveznosti po pogodbi, zaradi česar se pogodba v znatnem delu ne izvršuje, vzrok za to pa je na strani preužitkarja, mora ta poseči po milejši sankciji, ne pa zahtevati razveze pogodbe.
Tožnik, ki je imel v spornem času zdravnikovo dovoljenje le za obisk pri zdravniku, je s tem, ko je določenega dne odšel k sestri in se tam zadržal več ur (6 do 7 ur), kršil navodila pristojnega zdravnika. Prav tako tožnika drugega dne, ko ga je obiskala detektivka, ob določeni uri ni bilo doma in je s tem kršil navodila zdravnice, da mora doma počivati in ima dovoljenje le za obisk pri zdravniku. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mota biti izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da prisotnosti tožnika na naslovu, kjer prebiva, niso zaznali sodelavci, niti vratar, ter da glede na te okoliščine ocenjuje, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pavšalna navedba, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, ne zadostuje, temveč je potrebno navesti tiste okoliščine, ki dejansko onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. Ker tožena stranka ni dokazala, da so obstajale takšne okoliščine, da tožnik ni mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je izredna odpoved, ki jo je podala tožena stranka tožniku, nezakonita.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 131, 161. KZ člen 82, 82/1.
sodna razveza - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - porušeno zaupanje - storitev kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom - obsodilna kazenska sodba - datum sodne razveze
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da reintegracija tožnika k toženi stranki ni možna. Pri presojanju zaupanja med strankama, ki je bistveni element delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi obsodilno kazensko sodbo zoper tožnika, s katero je bil tožnik zaradi jemanja podkupnine na delovnem mestu obsojen na pogojno kazen 10 mesecev zapora. S tem ni kršena določba 82. člena Kazenskega zakonika o zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe, ki v 1. odstavku določa, da se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega. Za povrnitev zaupanja delodajalca v delavca ne zadostuje zgolj izbris iz kazenske evidence. Dejstvo, da je bil tožnik obsojen za kaznivo dejanje, storjeno na delovnem mestu pri toženi stranki, je tisti bistveni dejavnik, ki je vplival na dokončno porušenje odnosov med strankama in izgubo zaupanja tožene stranke do tožnika kot svojega delavca. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je pogodbo o zaposlitvi razvezalo (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Za datum razveze bi moralo uporabiti datum izdaje obsodilne kazenske sodbe zoper tožnika, s katero je bil tožnik obsojen zaradi jemanja podkupnine na delovnem mestu. Zato je pritožbeno sodišče delno spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je spremenilo datum prenehanja delovnega razmerja z dnem izdaje kazenske obsodilne sodbe.
prometna nesreča – trk avtomobilov – krč mišičnih viter obhrbtenične muskulature – 14 dni bolniškega staleža – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Zaradi zdravljenja je bil tožnik 14 dni v bolniškem staležu. Trpel je bolečine. Lažje, ki so trajale en teden, in občasne lažje, ki so trajale 14 dni. Zdravljenje so spremljale tudi nevšečnosti.
Sodišče je tožniku prisodilo odškodnino v višini 500,00 EUR.
poroštvena pogodba – poroštvo – stečaj glavnega dolžnika – pogodba o finančnem leasingu – akcesorna narava poroštva
Iz ugotovitve sodišča prve stopnje izhaja, da sta toženca podpisala obe pogodbi, vendar je bila volja tožencev, da podpišeta poroštvo le za dve leti. Poroštvena obveznost je akcesorne narave in se z njo utrjuje denarna obveznost in traja toliko časa, kot traja glavna obveznost. Glede na namen poroštva institut poroštva ni združljiv s trajanjem za določen čas kot glavna obveznost in so zaradi tega napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je bila volja strank, da traja poroštvo le omejen čas dveh let.