STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060202
SPZ člen 23, 40, 49. OZ člen 20, 22, 22/3. ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243, 244.
pogodba o priznanju lastninske pravice – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – javni razpis – vabilo k dajanju ponudb – predmet javnega razpisa – razpolagalna sposobnost – načelo nemo plus iuris – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izbrisna tožba
Tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za sklenitev pogodbe o priznanju lastninske pravice na podlagi pravnega posla, če tožena stranka lastninske pravice na stvari, ki naj bi bila predmet pravnega posla, oziroma razpolagalne sposobnosti sploh nima. Lastninsko pravico lahko prenese samo njen lastnik v takšnem obsegu, kot jo ima sam.
načrt končne razdelitve – ugovor – sklep o končni razdelitvi
Iz navedenega dopisa z dne 10. 3. 2016 nedvoumno izhaja, da je z njim upnica odreagirala na načrt končne razdelitve (saj se nanj izrecno sklicuje) in njeno jasno nestrinjanje z načinom predvidene razdelitve. Navedene vloge torej ni mogoče obravnavati drugače kot ugovora proti načrtu končne razdelitve.
Prvostopenjsko sodišče je namreč zmotno ugotovilo, da proti načrtu končne razdelitve ugovor ni bil vložen, zato bo moralo z upničino vlogo z dne 10. 3. 2016 postopati kot z ugovorom proti načrtu končne razdelitve.
Če se starši ne morejo sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu, postopek in vsebino za določitev spremembe imena določa četrti odstavek 20. člena ZOI-1. Na podlagi citirane določbe je pri spremembi imena potrebno upoštevati otrokove koristi. Te se praviloma pri spremembi imena izkazujejo skozi praktične potrebe življenja otroka. Med te spada identifikacija otroka z materjo in to vsekakor v primeru, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.
IZVRŠILNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077513
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 65, 65/5, 107, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 306/1, 309. ZNP člen 168 - 177. SPZ člen 206, 206/1, 206/2, 207, 208, 209, 209/2.
sodni depozit v primeru rubeža in prenosa terjatve – več upnikov – presoja pravilnosti pogojev položitve in izročitve – prenehanje terjatve zaradi sodnega depozita – fiduciarna cesija
Če poleg upnika glede prenesene terjatve uveljavljajo kakšno pravico še drugi, lahko dolžnikov dolžnik v korist vseh teh pri sodišču položi celoten znesek ali samo zapadli znesek terjatve. Temu je tako omogočeno, da v primeru, kadar je soočen s situacijo, v kateri več oseb od njega zahteva izpolnitev iste zarubljene terjatve, terjatev lahko položi pri sodišču, z namenom, da sodišče opravi delitev. Postopek, ki je za to predviden, je nepravdni postopek. V primeru sodnega depozita izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti pogojev položitve in izročitve depozita. Na podlagi fiduciarne cesije upnik ni pridobil zastavne pravice na odstopljeni terjatvi v zavarovanje, temveč zastavno pravico upnik pridobi šele s sklepom o rubežu terjatve. V konkretnem postopku sodišče ne more presojati upnikovih navedb v zvezi s tem, da naj drugi upniki ne bi imeli veljavnih opravljenih rubežev terjatve. Upnik bi takšne zahtevke lahko uveljavljal le v posamičnih izvršilnih postopkih z ugovori tretjega oziroma bi moral uspeti tudi s tožbami na nedopustnost izvršbe. S tem, ko je dolžnica navedla, da je terjani znesek položila na sodni depozit, je uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način. To je bistveni učinek sodne položitve. Dolžnica sama nosi tveganje napačne položitve in postavljenih pogojev, vendar pa morebitnih nepravilnosti upnik ne more uveljavljati v konkretnem postopku, pač pa bi bil to potencialno lahko le predmet drugih postopkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080075
OZ člen 82, 82/2.
razlaga pogodbe – sporna pogodbena določila – skupen namen pogodbenikov – pravica do provizije – dokazna ocena
Med primere spornih pogodbenih določil po stališču sodne prakse sodi tudi primer, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže. V takem primeru je za ugotovitev vsebine pogodbenega dogovora treba ugotoviti skupen namen pogodbenikov ob upoštevanju načel obligacijskega prava v smislu drugega odstavka 82. člena OZ.
strokovna napaka – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – postavitev novega izvedenca – predlog za imenovanje izvedenca iz tujine – pristranskost izvedenca – rizična nosečnost ob odmrtju ploda – večplodna nosečnost – pojasnilna dolžnost zdravnika
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je toženka tožnika seznanila s tveganjem rizične nosečnosti zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti. Po mnenju izvedenke zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti ni bilo povečanih možnosti za razvoj anomalij pri drugem plodu. Kot izhaja iz zaslišanja izvedenke, se ob izginotju enega od dvojčkov ne predlaga prekinitve nosečnosti.
Prirojenih anomalij, s katerimi se je rodila deklica, pred njenim rojstvom ni bilo mogoče ugotoviti.
Nestrinjanje ene od strank z izvedeniškim mnenjem, ni razlog za postavitev novega izvedenca (iz tujine). Tožeča stranka v pritožbi svojih navedb o pristranskosti izvedenke ne konkretizira, zato tudi ne morejo biti upoštevne.
IZVRŠILNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077518
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 65, 65/5, 71, 71/1, 71/2, 107, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 306/1, 309. ZNP člen 168 – 177. ZPP člen 189.
litispendenca – istovetnost zahtevka – različen dejanski temelj – sodni depozit v primeru rubeža in prenosa terjatve – več upnikov – presoja pravilnosti pogojev položitve in izročitve – prenehanje terjatve zaradi sodnega depozita – odlog izvršbe na predlog dolžnika – trditveno in dokazno breme
Eden od pogojev za upoštevanje litispendence (poleg istovetnosti strank) je tudi istovetnost zahtevka (v izvršilnem postopku pa še istovetnost predlaganih izvršilnih sredstev). V skladu z ekvivalenčno teorijo, ki v sodni praksi prevladuje, je treba poleg zahtevka v predlogu upoštevati tudi dejanski temelj zahtevka (historični dogodek). Res se sicer v obeh primerih izterjuje (zarubljena oziroma fiduciarno prenesena) terjatev iz naslova odškodnine, vendar pa se terjatev izterjuje zaradi poplačila različnih terjatev po različnih izvršilnih naslovih, torej gre za različen dejanski temelj vloženih predlogov za izvršbo, glede na navedeno pa litispendenca ni podana.
Če poleg upnika glede prenesene terjatve uveljavljajo kakšno pravico še drugi, lahko dolžnikov dolžnik v korist vseh teh pri sodišču položi celoten znesek ali samo zapadli znesek terjatve. Temu je tako omogočeno, da v primeru, kadar je soočen s situacijo, v kateri več oseb od njega zahteva izpolnitev iste (zarubljene) terjatve, terjatev lahko položi pri sodišču, z namenom, da sodišče opravi delitev. Postopek, ki je za to predviden, je nepravdni postopek. V primeru sodnega depozita izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti pogojev položitve in izročitve depozita. V konkretnem postopku sodišče ne more presojati upnikovih navedb v zvezi s tem, da naj drugi upniki ne bi imeli veljavnih opravljenih rubežev terjatve. S tem, ko je dolžnica navedla, da je terjani znesek položila na sodni depozit, je uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način. To je bistveni učinek sodne položitve. Dolžnica sama nosi tveganje napačne položitve in postavljenih pogojev, vendar pa morebitnih nepravilnosti upnik ne more uveljavljati v konkretnem postopku, pač pa bi bil to potencialno lahko le predmet drugih postopkov.
splošna razdelitev stečajne mase – ugovor proti splošni razdelitvi – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na upnika – vrednost prenesenega premoženja – ocena vrednosti premoženja – namen ocene vrednosti premoženja – nezavarovana terjatev
Poziv upravitelja k privolitvi za prevzem premoženja mora za vsako vrsto premoženja, ki je predmet poziva, med drugim vsebovati tudi njegovo ocenjeno vrednost. Ta ne služi le davčnim namenom, pač pa tudi presoji morebitnega prevzemnika premoženja, ali je prevzem premoženja zanj ekonomsko upravičen, oziroma presoji, kolikšen del zneska terjatve ločitvenega upnika je krit s premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice.
Ocenjena vrednost premoženja tudi v primeru izročitve nepremičnine (iz katere ima upnik pravico do ločenega poplačila svoje terjatve) upniku, je torej namenjena ugotovitvi, v kolikšnem delu vrednost upnikove terjatve presega vrednost premoženja, iz katerega ima upnik prednostno poplačilno pravico, in torej v kolikšnem znesku je njegovo terjatev treba obravnavati kot nezavarovano.
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem – soglasje sodišča – sklep o soglasju za oddajo v najem – ugovor ponudnika za najem – stranka stečajnega postopka – procesna legitimacija – pocesna legitimacija za pritožbo – zavrženje ugovora
Položaj stranke v postopku je ZFPPIPP dal le upniku stečajnega dolžnika in dolžniku, pri čemer je logično izhajal iz namena vodenja stečajnega postopka, to je čimboljše in čimhitrejše poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Zato zakon priznava pravni interes za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku le navedenima kot strankama stečajnega postopka. Interes ponudnika najema je v stečajnem postopku praviloma le njegov lasten ekonomsko poslovni, tega pa izvedba stečajnega postopka ne zasleduje, zato mu zakon pravnega položaja stranke stečajnega postopka ne priznava.
Pritožniku kot ponudniku za najem premoženja stečajnega dolžnika ZFPPIPP ne daje procesne legitimacije za pravno sredstvo zoper sklep o soglasju za oddajo v najem, zato je prvostopenjsko sodišče njegov ugovor utemeljeno kot nedovoljenega zavrglo.
odškodnina – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – pravno priznana škoda – duševne bolečine ob opazovanju trpečega mačka – telesne bolečine zaradi prask mačka – stroški zdravljenja – napaka veterinarja – zlom stegnenice mačka
Nepremoženjska škoda, ki jo je pritožnica trpela v zvezi z duševnimi bolečinami, ko je opazovala svojega trpečega mačka, ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik pravno priznanih škod.
Stroški, ki so se nanašali na zdravljenje zloma stegnenice, bi nastali v vsakem primeru, prav tako tudi strošek odstranitve igle, in to niso stroški, ki so nastali zaradi morebitne strokovne napake toženkinega zavarovanca. Pravi vzrok za nastanek teh stroškov je dejstvo, da je maček padel z balkona in si zlomil stegnenico.
zavarovanje na premoženju povezane osebe – kvalificirana listina – prehod terjatve ali obveznosti– javna listina – overjena listina – načelo stroge formalne legalitete
Določila 148. člena ZDavP-2 v izvršilnem postopku ni mogoče neposredno uporabiti, saj je potrebno upoštevati dokazna pravila iz 24. člena ZIZ.
izvedensko delo – izvedenec – strokovna institucija – nagrada in stroški izvedenca
Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji oziroma posebnemu zavodu, če je za tako delo, če je bolj zapleteno, treba zaupati delo taki strokovni instituciji.
Po določbi 245. člena ZPP ni treba, da so v inštitucijah oziroma posebnih zavodih zaposleni sodni izvedenci.
Formalna prijava skupnega gospodinjstva za presojo o skupnem življenju ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta pravdni stranki dejansko živeli, pri čemer med strankama ni sporno, da je bilo to prav v hiši tožnice. Navedenih ugotovitev ne spremeni niti dejstvo, da sta pravdi stranki po vsej verjetnosti spali v ločenih spalnicah, saj so tako toženčeva hči kot tudi številne priče (sosedje pravdni strank) izpovedali, da sta tožnica in toženec živela kot mož in žena, si bila medsebojno naklonjena, si medsebojno pomagala, se spoštovala in imela skupno gospodinjstvo.
prometna nezgoda - trčenje kolesarja in motorista - nepremoženjska škoda - izpah sklepa med desno ključnico in lopatico - izvensodna poravnava med pravdnima strankama - nova škoda - nepredvidljive škodne posledice - operativni poseg elektivne artroskopije desnega ramena - odmera nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil tak operativni poseg tožniku predlagan že 13. 7. 2012 in ga je tožnik odklonil, saj iz ambulantnih izvidov (priloga A10) izhaja, da je S.S., dr. med., specialist kirurg dne 13. 7. 2012 tožnika napotil k operaterju, ki se s tovrstno patologijo ukvarja, ki se bo odločil o nadaljnjem zdravljenju. Ta se je dne 19. 7. 2012 na pregledu tožnika odločil za konzervativno zdravljenje. Šele zaradi bolečin pri tožniku, ki niso popuščale, se je operater na pregledu dne 3. 10. 2012 odločil za operativni poseg pri tožniku.
Glede na povedano je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožniku nastala škoda, za katero v predmetnem postopku vtožuje odškodnino, nova škoda, zato je pritožba toženke, ki deloma tudi sama s seboj z navajanjem argumentov za drugačen zaključek, prihaja v nasprotje, neutemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023492
KZ-1 člen 26, 327, 327/1, 327/3, 327/4. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 391.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – opustitev nadzorstva v javnem prometu – nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih – nesubstanciranost pritožbenih navedb – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – odločba o krivdi – zavestna malomarnost – ravnanje s potrebno pazljivostjo – dolžnost preprečiti prepovedano posledico – objektivna kršitev oziroma opustitev dolžnostnega ravnanja – naključje – objektivna odgovornost – pravilo subjektivne odgovornosti – presoja odločbe o krivdi
Za zaključek o obstoju obdolženčeve opustitve potrebne pazljivosti (zavestne malomarnosti) v luči pravil o subjektivni odgovornosti v kazenskem pravu bi morale biti kumulativno dokazane okoliščine, da (1) je prav obdolženega obvezovala dolžnost preprečiti prepovedano posledico; (2) je bilo njegovo ravnanje objektivna kršitev dolžnostnega ravnanja; (3) bi v enakih razmerah drugi zaposleni, ki so jih obvezovala enaka pravila, ravnali bolj skrbno kot obdolženec.
protipravnost ravnanja – povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – javna oseba
Posameznik je lahko razžaljen tudi kadar ni neposredni naslovljenec žaljivih izjav, če je opisan oziroma naveden dovolj konkretno in individualno, da ga je možno nedvoumno identificirati.
razmerja med starši in otroki – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev – izvedenec – izdelava izvedenskega mnenja – izvedenčev pregled predhodnih mnenj iz spisovnega gradiva – poročilo centra za socialno delo – vloga centra za socialno delo – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – preživnina – višina preživnine – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – določitev stikov – stiki pod nadzorom – izražena volja otroka – koristi otroka
Mama se očitno zaveda, da si hči stikov z njo želi (sama jih opisuje kot hčerino hrepenenje po njej), zato je njena dolžnost, da spoštuje (četudi se z njimi intimno ne strinja) strokovne ugotovitve izvedencev in CSD, da je za prehodno obdobje najprimerneje, da se stiki izvajajo z nadzorom. Ne gre za to, da bi nadzor potrebovala toženka, ga pa očitno potrebuje in želi hči, zato je sodišče zaenkrat izbralo tak način poteka stikov. Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da ne gre za trajno ureditev stikov na ta način, temveč za obdobje, ki je potrebno, da bosta mama in hči, tudi ob pomoči strokovnih sodelavcev, zmogli obnoviti svoj nekdanji odnos. Ko bo ta razkrhan odnos znova trden, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da hči ne bi mogla samostojno hoditi k materi na stik, kar podpira tudi oče in kar bodo nedvomno s strokovno utemeljitvijo podprli strokovni delavci CSD.
Drži sicer, kar zatrjuje pritožnica v pritožbi, da bi toženke tožnici odškodninsko odgovarjale za škodo (ne sicer za vtoževano ampak za (kot že obrazloženo) škodo zaradi nesklenitve pogodbe), če bi tretja toženka izrecno jamčila tožnici, da sklenjeno zavarovanje obsega kritje vse škode na opremi in tožničini nepremičnini do dogovorjene zavarovalne vsote za primer poplav, a tega tožnica, kot utemeljeno opozarjata toženki v odgovorih na pritožbi, ni z ničemer izkazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060203
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 4, 4/1. ZMZPP člen 17. OZ člen 131, 148. ZPP člen 14.
uporaba tujega prava – uporaba prava države, kjer je nastala škoda – Uredba Rim II – neposlovna odškodninska odgovornost – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je uporabilo napačno materialno pravo, ko je po slovenskem pravu presojalo, ali gre za neposlovno toženkino odgovornost, namesto da bi tudi to v skladu z Uredbo Rim II presodilo po avstrijskem pravu.
vznemirjanje lastninske pravice – stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – nevknjižena služnost – dobro vidna pot – raziskovalna dolžnost ob nakupu nepremičnine
Strinjati se je mogoče s pritožnikoma, da toženec ni ničesar storil za zavarovanje svoje služnostne pravice in zato kljub izteku priposestovalne dobe ta ni bila vknjižena v zemljiško knjigo ob nakupu nepremičnine s strani tožnikov. Vendar pa pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje (35. točka sodbe), da tožnika glede na stanje na terenu, kjer (kot kažejo fotografije) je bila skupna enotna pot dobro vidna, nista zadostila raziskovalni dolžnosti, še posebej, ko sta se seznanila z mejami svoje parcele, po katerih poteka sporni odsek poti.