Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev v nakazani smeri, torej navedlo obrazložene razloge svoje presoje o vsebini zahteve za izločitev dokaza, podane po zagovorniku obdolženega M. Pri tem pa bo moralo najprej ugotoviti, ali vsebina uradnega zaznamka, katerega izločitev se zahteva, dejansko temelji na izjavi katerega(koli) od obdolžencev, posledično pa upoštevati ustaljeno stališče sodne prakse, da se iz spisa izločajo tudi tiste izjave, ki jih je policija pridobila oziroma zbrala od osumljenca v predkazenskem postopku, še preden ga je štela za osumljenca in mu dala pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Na ta način zbrana obvestila sicer niso pridobljena s kršitvijo določb kazenskega postopka, vendar se morajo izločati iz spisov, ker so bila dana brez pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, brez izločitve iz spisov pa bi lahko tudi te izjave vplivale na izrek sodbe
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Na podlagi prvega in drugega odstavka 108. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) toženka dolguje tožniku odpravnino, in sicer 1/3 osnove za vsako leto dela pri toženki. Osnova za izračun je povprečna mesečna plača, ki jo je tožnik prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Sodišče prve stopnje je po vpogledu v evidence zbirk podatkov v skladu z ZST-1 in glede na stanje transakcijskih računov pravilno zaključilo, da bi morala tožeča stranka glede na svoje dobre finančne podatke bolj določno pojasniti ter navesti konkretne razloge, zakaj sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti takoj oziroma zatrjevati in izkazati, kako bi plačilo takse ogrozilo njeno dejavnost. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njeni strani.
Opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.
Prokurist tožene stranke ni njen zakoniti zastopnik. Sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve postopka, ko naroka na podlagi njegovega opravičila ni preložilo.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 496, 496/1. ZST-1 člen 8, 12, 12/2.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v gospodarskih sporih - sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - gospodarski subjekt
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil toženi stranki plačilni nalog z dne 2. 7. 2018 vročen 19. 7. 2018, tožena stranka pa sodne takse kljub temu, da je bila opozorjena na posledice neplačila, v danem roku ni plačala. Pritožnica teh (pravno relevantnih) ugotovitev sodišča prve stopnje za odločitev v tem pritožbenem postopku ni izpodbijala. Ob takih dejanskih ugotovitvah in dejstvu, da je bil predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne taks zavržen, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen.
OZ člen 9. ZPP člen 7, 214, 214/1, 286, 337, 339, 339/2-8.
načelo pacta sunt servanda - pritožbene novote
Pogodbeno stranko pogodba (pogodba in aneks) veže in jo je dolžna izpolniti. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem povsem utemeljeno opozorilo na načelo pacta sunt servanda iz 9. člena OZ, ki ga je pri razlagi aneksa pravilno upoštevalo.
Upnik mora v postopku zaradi insolventnosti prijaviti tudi vse stroške uveljavljanja terjatev, ki so mu do začetka stečajnega postopka že nastali, pri tem pa ni pomembno, ali je o teh stroških sodišče že odločalo. Taka ureditev je odraz načela koncentracije kot enega temeljnih načel stečajnega postopka; upnik namreč lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezni primer ni določeno drugače (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP).
POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSK00027829
ZZVZZ-UPB3 člen 63, 63/2, 64,65, 68.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - poslovno sodelovanje med zavarovalnico in izvajalci zdravstvenih storitev - sprememba cene
Izvajanje zdravstvene dejavnosti je v javnem interesu, zato je funkcioniranje sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja urejeno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Pri sklepanju pogodb udeleženci niso prosti, ampak morajo upoštevati zakonske omejitve. Po določbi 63. člena ZZVZZ se Zavod, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter ministrstvo, pristojno za zdravstvo, za vsako leto dogovorijo o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določijo obseg sredstev. Na tej osnovi določijo izhodišča za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost ter zasebnimi zdravstvenimi delavci. V tretjem odstavku 9. člena Dogovora je določeno, da spremembo višine elementov, med katerimi je tudi plačni razred, partnerji opredelijo z aneksom k Dogovoru. Zavod zato ni bil dolžan avtomatično, brez ustrezne spremembe Pogodbe in Dogovora, spreminjati cen storitev. Če torej pride do spremembe višine posameznih elementov, se ta sprememba upošteva le, če je sklenjen ustrezen aneks k Dogovoru. V primeru, da je treba izvesti postopek po drugem odstavku 63. člena ZZVZZ, pa tak aneks nadomesti odločitev arbitraže, oziroma na koncu sklep Vlade.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - odvetnik izven sedeža sodišča - potrebni pravdni stroški
Stranka ima prosto izbiro pooblaščenca, vendar potni stroški v primeru izbire pooblaščenca, ki ima sedež izven okrožja sodišča, niso potrebni za pravdo.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zlonamernost
Dejstveni opis kaznivega dejanja obsega časovno obdobje, v katerem je obdolženka onemogočala stike, konkretizirana je tudi zlonamernost obdolženke, ki se izkazuje v tem, da je odklanjala komunikacijo in ni ustrezno pripravljala otrok na stike z očetom.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
dodatek k plači - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini - policist
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le, če je območje, na katerega je napoten, s strani ministra določeno kot območje s posebno težkimi življenjskimi razmerami in okoliščinami dela. Takšna določitev območja oziroma ugotovitev, da so na določenem območju življenjske razmere in okoliščine dela takšne, da opravičujejo priznanje dodatka na podlagi 16. člena Uredbe, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati kot tudi ne more samo določati višine dodatka.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ogroženost otroka - ukrep prepovedi približevanja - spolno nasilje - fizično nasilje - izkaz verjetnosti - trajanje ukrepa - prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa - nujen postopek - hiter postopek
Predlagani in izrečeni ukrepi v okviru ZPND so namenjeni varovanju mladoletne hčere predlagateljice in nasprotnega udeleženca; med družinske člane v smislu prvega odstavka 2. člena ZPND pa vselej sodi sorodnik v ravni vrsti.
Če je otrok še tako močno razvojno ogrožen in ranljiv, če še tako potrebuje stabiliziranje in terapevtsko obravnavo, nobenega ukrepa po ZPND ni mogoče izreči, če ni do stopnje verjetnosti izkazano nasilje v družini v smislu 3. člena ZPND.
Postopek po ZPND je, kot povsem pravilno povzema sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, nujen in prednosten, torej bi moral biti hiter (24. člen ZPND). Ukrepi, ki jih lahko izreče sodišče za največ 12 mesecev in so namenjeni preprečevanju nasilja, varstvu ter pomoči žrtvi (drugi odstavek 1. člena ZPND), so začasni. Opisano pomeni, da je tudi dokazni postopek v funkciji nujnosti in hitrosti ter začasnega varstva, ki se žrtvi lahko nudi. Po naravi stvari postopek ne bi smel biti daljši, kot je možno trajanje izrečenega ukrepa. Postopek v obravnavani zadevi žal ni bil tak, izdaja sklepa skoraj dve leti po vložitvi predloga nikakor ne ustreza zahtevam tretjega odstavka 22.a člena ZPND in žrtve nasilja ne varuje ustrezno. Kljub temu pa pritožbene navedbe, ki sodišču prve stopnje očitajo dolgotrajnost postopka, niso relevantne za vsebinski preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa.
Do stopnje verjetnosti (nikakor do stopnje gotovosti) je izkazano fizično nasilje oziroma neprimerno ravnanje nasprotnega udeleženca, in sicer, da je bila A. A. z vrvico zvezana okoli podlakti leve roke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00027624
ZPP člen 105a. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse po izteku roka - nepravočasno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa za pritožbo - rok za plačilo sodne takse
Podatek, da je dolžnik takso plačal, preden je prejel izpodbijani sklep, za presojo, ali je izpodbijani sklep pravilen, ni pomembna, saj iz plačilnega naloga jasno izhaja, da začne teči rok za pritožbo od vročitve tega naloga in da bo sodišče štelo pritožbo za umaknjeno, če v danem roku sodna taksa ne bo plačana, torej tudi v primeru, če bo plačana po izteku roka.
delitev solastne stvari - načini delitve - fizična delitev solastne stvari - deljivost stvari - stroški parcelacije
Stroški parcelacije ne pomenijo zmanjšanja vrednosti stvari, prav tako pa gre za skupne stroške udeležencev postopka, ki jih slednji trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastnih deležev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029271
ZKP člen 387, 358-3.
hišna preiskava - pravica do obrambe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - oprostitev obtožbe - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Za kršitev pravice do obrambe bi namreč šlo takrat, ko bi sodišče prve stopnje zavrnilo predlagan dokazni predlog, pa takšne svoje odločitve v napadeni sodbi ne bi ustrezno obrazložilo, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Zato se v pritožbi zagovornika smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP pokaže kot neutemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029278
SPZ člen 12, 12/2, 73, 212. OZ člen 7, 164. ZPP člen 155, 155/1.
vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - namakalni sistem - vodovodna cev - poškodovanje stvari - izvrševanje lastninske pravice - služnostna pravica - kolizija pravic - zloraba lastninske pravice - navidezno izvrševanje pravic - sosedsko pravo - odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - izkazanost škode - dokazno breme - stroški potrebni za pravdo - povrnitev pritožbenih stroškov - povrnitev revizijskih stroškov - končni uspeh stranke v pravdi
Ni podana protipravnost ravnanja toženca, ki je prerezal odkopano dovodno cev namakalnega sistema, ki teče po njegovem zemljišču brez kakršnekoli pravne podlage, in nanjo namestil ventil, s čimer je preprečil dobavo vode do nepremičnine druge tožnice. Protipravnost ravnanja toženca bi bila podana, če bi sodišče ugotovilo, da je šlo za navidezno izvrševanje njegove lastninske pravice.
Dokazno breme, da je toženec s spornim posegom navidezno izvrševal svojo lastninsko pravico, je bilo na tožnicah. Tožencu kot lastniku nepremičnine ni bilo treba dokazovati, zakaj je upravičen izvrševati svojo lastninsko pravico v polnem obsegu, kakšno konkretno korist ima od tega, zakaj konkretno je vodovodna cev pod površino nepremičnine zanj moteča in zakaj se ima pravico (na primeren način) upreti takšnemu stanju, ki predstavlja poseg v njegovo lastninsko pravico. Da je bila njegova obramba lastninske pravice neupravičena ali nesorazmerna ter zaradi tega protipravna, sta bili dolžni dokazovati tožnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00027616
ZIZ člen 42, 42/2. ZZZDR člen 178, 178/3, 206, 206/2, 207, 209, 210, 220.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pravilna vročitev - vročanje - delni odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - postavitev skrbnika - razrešitev skrbnika - odločba centra za socialno delo - prenehanje skrbništva - začasni skrbnik
Odločitev o spremembi skrbništva, s katero center za socialno delo razreši prejšnjega skrbnika in imenuje novega (prim. 220. člen ZZZDR), je enotna (ena) odločba, zato ne more postati dokončna in pravnomočna le v enem delu (v delu, v katerem je prejšnji skrbnik razrešen dolžnosti), v drugem (v katerem je imenovan nov skrbnik) pa ne. Drugačna razlaga bi dopuščala položaje, ko bi bila oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost in ji je bil skrbnik iz tega razloga že imenovan, začasno brez skrbnika (zakonitega zastopnika). To bi bilo v nasprotju z namenom instituta stalnega skrbništva nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ter določbo 210. člena ZZZDR, skladno s katero skrbništvo preneha šele, če sodišče osebi z odločbo vrne poslovno sposobnost.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe je v nasprotju sam s seboj - izrek je nerazumljiv - odločba o kazenski sankciji - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Razlogi, ko je sodišče prve stopnje enkrat ocenilo, da v izpovedi oškodovanke obstojijo vrzeli (ne da bi jih konkretno tudi navedlo), spet drugič pa, da vrzeli ne obstojijo, pa so v precejšnji meri sami s seboj v nasprotju, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.