CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026664
ZPP člen 158, 413. ZNP člen 35, 37. ZNP-1 člen 216.
umik predloga - povrnitev stroškov postopka - porazdelitev stroškov - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po 413. členu ZPP v zvezi s 35. členom ZNP o stroških v postopkih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče po prostem preudarku. Pravilna je ugotovitev, da je postopek tekel v interesu obeh udeležencev. Skladna s to ugotovitvijo je odločitev, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, ne pa tudi odločitev, da stroške, nastale z izvedbo dokaznega postopka, trpi le nasprotna udeleženka, ki je bila v postopku aktivna in predlagala izvedbo dokazov. Prav zaradi tega, ker je postopek tekel v interesu obeh udeležencev, je prav, da si te stroške razdelita.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoče telesne bolečine - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - odmera odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Kar je sodišče presojalo kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (bolečine, do katerih prihaja ob spremembi temperatur in ki jih povzroča titanium ploščica, ki je vgrajena v tožnikovo čeljust), je v resnici škoda iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Komaj opazna brazgotina odraslega moškega, ki jo je mogoče zakriti z brado, predstavlja manjšo spremembo v oškodovančevem videzu in ne ustreza pravnemu pojmu skaženosti.
Proces sprejemanja dokazne ocene je zaključen šele, ko se dokazni postopek sklene. Šele tedaj sprejme sodnik v sodbi dokazno oceno, ki sledi metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča pritožbeni očitki glede spremenjene dokazne ocene niso utemeljeni, saj sodišče sprejme dokazno oceno v meritorni odločbi, ko oceni vse izvedene dokaze skupaj in vsakega posebej ter nato odloči na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodnik pa tudi ni vezan na dokazno oceno sodišča v prejšnjem sojenju. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato lahko (ponovno) naredilo dokazno oceno izvedenih dokazov ter glede obsega škode, ki je nastala kot posledica škodnega dogodka, izvedene dokaze presodilo drugače kot v prejšnjem sojenju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00027473
ZASP člen 81. OZ člen 193, 198, 346. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo za uporabo glasbenih del - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - primerna tarifa - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok - neupravičena pridobitev - deljiva terjatev - licenčna analogija - tek zakonskih zamudnih obresti - kršitev pravice do izjave
Ob določitvi zneska 0,198 EUR na naročnika mesečno vprašanje dvotirnega uveljavljanja nadomestila v ločenih postopkih še ni bilo aktualno. Nadgradnjo stališča Vrhovnega sodišča RS o zapolnitvi pravne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika, predstavlja stališče, oblikovano v sodni praksi pritožbenega sodišča, da se primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih, določi tako, da se od zneska 0,198 EUR odšteje primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v RA programih. To stališče ima podlago v ugotovitvi, da je v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih uporabna licenčna analogija (pravno praznino je mogoče zapolniti z naslonitvijo na zadnje pogodbeno dogovorjene cene), saj se v primeru RA programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo (v RA programih se ne prenašajo avdiovizualna dela, zato je obseg pravic, s katerimi je upravljal tožnik, kljub ustanovitvi Zavoda AIPA po sklenitvi omenjene licenčne pogodbe ostal nespremenjen).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028466
ZVKSES člen 23, 23/2, 23/3, 29. OZ člen 662, 663, 663/2, 663/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odgovornost za solidnost gradbe - odgovornost prodajalca - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - napake v solidnosti gradbe - stvarne napake na skupnih delih stavbe - sanacija napak - skrite napake - jamčevanje za skrite napake - jamčevalni zahtevek - jamčevalni rok - rok za uveljavljanje napak gradbe - prekluzivni rok za grajanje napak - grajanje napak - aktivna legitimacija upravnika - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne glede na to, da je tožeča stranka grajala napake že 8. 4. 2014, tožbo pa vložila šele 10. 12. 2015, je ugovor poteka prekluzivnega roka za uveljavljanje odprave skritih napak neutemeljen, ker se je toženka na poziv tožeče stranke (dopis z dne 8. 4. 2014) za odpravo napak odzvala in ne le v dopisu z dne 12. 12. 2014 upravnika obvestila, da bo pričela s sanacijo napak na strehi objekta (vključno s tistimi, ki se nanašajo na nagubanost folije na vogalih, lokalna mesta zastajanja vode ter luknje v foliji), pač pa tudi začela z nekaterimi deli za odpravo teh napak. S tem je tožnike zavedla, da bo napake sama sanirala, kar pomeni, da bi bila v tem primeru tožba nepotrebna (tretji odstavek 663. člena OZ).
Upravnik je za vložitev tožbe na odpravo napak na skupnih delih stavbe legitimiran na podlagi 29. člena ZVKSES, kar pa ne ovira etažnih lastnikov, da tudi sami uveljavljajo stvarne napake na skupnih prostorih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027726
ZPP člen 325. ZNP-1 člen 37. ZVEtL-1 člen 3, 16, 25, 31, 57.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - posamezni del stavbe - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - popravni sklep - očitna pisna pomota - stroški postopka
Neutemeljeno peta nasprotna udeleženka ponavlja pritožbene razloge, ki so že bili vsebinsko obravnavani v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče ji je v odločbi II Cp 781/2018 glede vseh osmih izpodbijanih posameznih delov stavbe obrazložilo, da je sodišče prve stopnje 31. člen ZVEtL-1 pravilno uporabilo, ko je ugotovilo lastninsko pravico pete nasprotne udeleženke na podlagi vpisa njene solastninske pravice v zemljiški knjigi. Zato se pritožbeno sodišče na obrazložitev v tem sklepu v celoti sklicuje in ponovno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo in so neutemeljene vse pritožbene navedbe pete nasprotne udeleženke, s katerimi utemeljuje, da ni oziroma noče biti lastnica zgoraj navedenih posameznih delov.
Posrednik se torej praviloma ne pogaja namesto stranke in, kar je bistveno, ohranja nevtralen položaj, zato ne svetuje in ne pomaga stranki pri pogajanjih na način, da bi le-ta pridobila nepremičnino po čim nižji ceni. Ker je bil tožnik po pogodbi zavezan opraviti storitve, ki ne spadajo v okvir posredniške pogodbe, je zaključek sodišča, da pri sporni pogodbi ne gre za posredniško pogodbo in da ni omejitve po ZNPosr glede višine provizije pravilen.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica do uporabe zemljišča - načelo superficies solo cedit - funkcionalno zemljišče k stavbi
Lastninska pravica po ZLNDL se ni pridobila z vpisom v zemljiško knjigo, temveč na podlagi zakona, dobil pa jo je tisti, ki je ob uveljavitvi tega zakona imel pravico uporabe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - neposredno izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - dokaz z vpogledom v listino
Načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja določba prvega odstavka 355. člena ZKP, pomeni, da je sodišče dolžno na glavni obravnavi ustno obravnavati celotno procesno gradivo oziroma napraviti ogled gradiva, ki se v spisu nahaja v elektronski obliki. Obtožencu je na tak način zagotovljena pravica do učinkovite obrambe. Glede na zgoraj izpostavljeno, sodišče druge stopnje ne more odreči tehtnosti pritožbeni navedbi, da na glavni obravnavi niso bili izvedeni vsi dokazi, ki so bili temelj za sprejem izpodbijane odločitve.
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da v primeru, ko sodišče ugotovi, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, ne pride v poštev nikakršno naknadno obračunavanje vrednosti medsebojnih izpolnitev.
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 239, 240, 246, 892, 892/2.. ZVPot člen 57g, 57g/1.
pogodba o organiziranju potovanja - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja v razmerju do potrošnika - poslovna odškodninska odgovornost - ekskulpacijski razlog - skrbnost dobrega strokovnjaka - soprispevek oškodovanca - stopnica
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo.
Upoštevalo je novo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, po kateri se odškodninska odgovornost organizatorja potovanja približuje objektivni odgovornosti, ki breme rizikov nalaga v sfero stranke, ki jih zaradi svojega specifičnega položaja lažje obvladuje. Pravilno je ugotavljalo, ali bi lahko zavarovanec toženke, kot profesionalni izvajalec storitve, glede na strokovno znanje, s katerim razpolaga, in skrbnost, ki se od njega pričakuje, kršitev pogodbe lahko predvidel ali preprečil.
darilo zapustnika - zakoniti dedič - neodplačno razpolaganje - bivanje otrok v stanovanjski hiši - dovoljenje za brezplačno bivanje - plačilo najemnine - vračunanje daril v dedni delež - neenakopravno obravnavanje - prikrajšanje dediča
Za darilo se po ZD šteje vsak brezplačen prenos premoženjskega objekta ali premoženjske koristi iz zapustnikove sfere v imetje obdarjenca. Vendar po mnenju pritožbenega sodišča pravica do vračunavanja ne nastopi že z vsako naklonitvijo koristi ali ugodnosti posameznemu zakonitemu dediču, temveč mora iti za takšna neodplačna razpolaganja, za katera iz konkretnih okoliščin izhaja, da jih je zapustnik izvedel v škodo svojega premoženja in z namenom premoženjskega preferiranja posameznega zakonitega dediča ter ob neenakopravnem obravnavanju drugih zakonitih dedičev
Tako iz Ponudbe zavarovalnici za sklenitev zavarovanja odgovornosti (priloga B2 spisovnega gradiva), kot iz zavarovalne police (priloga B4 spisovnega gradiva) izhaja, da sta stranki dogovorili plačilo zavarovalne premije v obrokih. Navedeno pomeni, da je bilo dogovorjeno plačilo zavarovalne premije po sklenitvi pogodbe, zaradi česar je treba obveznost toženke presojati po drugem odstavku 937. člena OZ.
oprostitev plačila sodne takse - učinek oprostitve plačila sodnih taks - predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - preuranjena odločitev
Dolžnica je v obeh primerih podala predlog za taksno oprostitev. ZST-1 v prvem odstavku 12. člena sodišču nalaga dolžnost, da o predlogu odloči, kar sodišče v obravnavani zadevi ni storilo. Četudi stranka navaja enake dejanske okoliščine kot v predhodnih predlogih, mora sodišče ugotoviti, da gre za identično dejansko stanje in o tem sprejeti odločitev. Prav tako gre v posamezni fazi postopka za različno višino taksne obveznosti, zato je upoštevajoč določbo četrtega odstavka 11. člena ZST-1 odločitev o oprostitvi odvisna od te okoliščine in je lahko različna.
povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - medsebojna čustvena navezanost
Sodišče prve stopnje je tožnikom iz naslova smrti moža in očeta odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 31.500,00 EUR, od tega prvi tožnici - ženi pokojnega 16.000,00 EUR, drugemu tožniku - sinu pokojnega 8.500,00 EUR, tretji tožnici - hčeri pokojnega pa 7.000,00 EUR. Takšno odmero tudi pritožbeno sodišče ocenjuje kot pravično in skladno s sodno prakso v podobnih primerih, ki znaša od 13 do 15 povprečnih neto plač za ženo pokojnega in do 9 povprečnih neto plač za odrasle otroke pokojnega, pri čemer je potrebno upoštevati tudi odsotnost vsakodnevnega neposrednega stika, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje. V sodni praksi, na katero se pritožba sklicuje, navedena okoliščina ni podana, druge okoliščine, ki so bile relevantne za prisojo odškodnine, pa ali niso primerljive ali pa niso dovolj jasne, da bi lahko rekli, da so oziroma niso primerljive. Tako ne gre slediti pritožbenim navedbam, da gre tožnikom glede na obstoječo sodno prakso višja odškodnina.
prepoved približevanja - pravica do uporabe lastnega jezika v pravdnem postopku - relativna bistvena kršitev določb postopka - odločitev o predlogu za izločitev sodnika
Sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca ni poučilo o njegovi pravici uporabljati svoj jezik v postopku, to iz zapisnika iz naroka ne izhaja, pa bi glede na določilo drugega odstavka 102. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 moralo biti zapisano.
Zmoten je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da posamezne anuitete niso zastarale. Res je da anuiteta ne predstavljajo občasne terjatve skladno s prvim odstavkom 347. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za katere velja, da te zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Vendar pa drugi odstavek 347. člena OZ določa, da enako (torej da zastarajo v treh letih) velja za anuitete, za katere se v enakih vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, kot je to v konkretnem primeru.
preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - upoštevanje kredita - stanovanjski kredit - potrebe otroka
Ker je otrok zaupan v varstvo in vzgojo materi in ker k njeni skrbi spada tudi zagotavljanje strehe nad glavo za oba, je odplačevanje kredita v določeni meri mogoče upoštevati bodisi kot zmanjšanje njenih siceršnjih denarnih zmožnosti, od katerih je odvisen njen preživninski prispevek za otroka, bodisi šteti kot njen dodatni prispevek pri pokrivanju otrokovih potreb. V obeh primerih pomeni, da mora biti denarni prispevek očeta sorazmerno višji. V nakup (ali najem) stanovanja je bila namreč mati primorana ob razpadu družine in prodaji stanovanja, ki je spadalo v skupno premoženje zakoncev in v katerem je prej družina živela.