CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00027403
ZJN-2 člen 12, 12/1, 24, 24/4.
kršitev pravil javnega naročanja - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - finančni popravek - odškodninski zahtevek - pravna podlaga za uporabo Smernic COCOF
Ne obstaja obveznost prejemnikov kohezijskih sredstev plačati finančne popravke zaradi naknadno ugotovljenih nepravilnosti že na podlagi Uredb ES in Smernic za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih; uporaba Smernic med pogodbenima strankama mora biti izrecno dogovorjena, da postane del relevantnega materialnega prava.
Že same Smernice v točki 1.3 določajo, da se ne bo izvedel noben popravek, ko je nepravilnost izključno formalne narave brez kakršnega koli dejanskega ali možnega finančnega učinka. Odmerjanje finančnih popravkov je po svoji pravni naravi odškodninskopravno in ni namenjeno (zgolj) kaznovanju prejemnika sredstev.
Drži sicer, kot nadalje izpostavlja pritožba, da se je sodna praksa izrekla v smeri, da v primeru ugotovljenega obstoja kršitev oz. nepravilnosti v postopku javnega naročanja tožnici ni potrebno posebej konkretizirano zatrjevati (in dokazati) obstoja škodljivega vpliva kršitve na porabo proračunskih sredstev. Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja naj bi namreč že same po sebi ustvarile domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva. Vendar pritožba pri tem spregleda, da iz navedene sodne prakse nadalje izhaja, da bi bila RS kljub temu dolžna škodljiv vpliv zatrjevati in dokazovati v primeru, če bi prejemnik sredstev obstoju oz. možnosti obstoja finančnih posledic konkretizirano ugovarjal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026818
OZ člen 619, 633, 633/2, 642, 642/3, 649, 649/1. ZPP člen 212.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - dogovor - pravni temelj zahtevka - plačilo dela - pregled in potrditev izvršenega dela - trditveno in dokazno breme
Podjemnik pridobi pravico zahtevati plačilo za opravljeno delo šele, ko je posel opravljen. Opravljen pa je, če je naročnik prevzel izvršeno delo. To pomeni, da ga je potrdil (tretji odstavek 642. člena OZ) ali pa prevzem zavrnil brez utemeljenega razloga (drugi odstavek 633. člena OZ). Za gradbeno pogodbo velja zapisano smiselno (prvi odstavek 649. člena OZ).
Tožeča stranka je nosila trditveno breme glede opravljenih del. Trditvenemu bremenu je sicer zadostila, vendar pa je tožena stranka te trditve prerekala. Tožeča stranka nato ni postavila nobenih novih trditev, predvsem pa ni predložila dokazov o opravi del. Zato ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu.
Iz Pogodbe ne izhaja kakšna je sedanja obveznost tožeče stranke (do izgradnje počivališča X. z ureditvijo prometne signalizacije, ki bo s piktogrami označevala Hotel A.) kot protidajatev plačevanju nadomestila tožene stranke tožeči stranki. Pogodba torej nima podlage in je zato nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Ker podlage pogodbe ni, se tožeča stranka ne more sklicevati na svobodo pri urejanju obligacijskih razmerij.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti v cestnem prometu - prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti - merilniki hitrosti - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi - obveznost dokumentiranja
Slikovno dokumentiranje prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti je pravilo; možnost, da se izmerjeni rezultat neposredno predoči storilcu na kraju prekrška, ne da bi bil ta slikovno dokumentiran, pa izjema.
Policisti morajo izvajati meritve hitrosti s premičnim laserskim merilnikom hitrosti le na takšnem mestu, da lahko takoj po izvedeni meritvi voznika tudi ustavijo in mu na prikazovalniku pokažejo rezultat meritve neposredno (takoj) po zaključku meritve, da je izključen kakršenkoli dvom o pravilnosti meritve in da ima storilec možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve. Sicer morajo policisti izvajati meritve hitrosti na način, da merilniki hitrosti dokumentirajo meritev hitrosti merjenega vozila z enim ali več slikovnimi zapisi, na katerih je razvidna prometna situacija in nedvomno prikazano ali označeno merjeno vozilo
ZPP člen 249, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52/3, 52/4. ZZZDR člen 106.
sprememba ureditve stikov - pravica do stikov z otrokom - bistveno spremenjene okoliščine - dokazovanje z izvedencem - odmera nagrade izvedencu
Le v primeru spremembe bistvenih, pravnorelevantnih okoliščin, bi bilo utemeljeno sodno odločbo o stikih spremeniti.
Nestrinjanje s samim izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Odločilno je, da je izvedenec odgovoril na vsa relevantna vprašanja, da je mnenje jasno in popolno ter obrazloženo na način, ki stranki omogoča preizkus in njegovo grajo.
nujna pot - raba nepremičnine - povezava z javno cesto
Glede na vsebino 88. člena SPZ mora sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti ugotoviti, kaj predstavlja redno rabo nepremičnine, in (šele) nato, ali ima nepremičnina za tako ugotovljeno redno rabo potrebne zveze z javno cesto oziroma ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zaznamba spora - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - dobra vera tretjega
Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. člen ZZK-1).
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-6, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12/3. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 10.
izročitev zahtevane osebe - begunec
Senat prvostopnega sodišča je pravilno ugotovil, da za izročitev E. B. Republiki Bosni in Hercegovini niso izpolnjeni pogoji določeni v členu 527 ZKP.
Priča je izostanek naknadno opravičila. Podan je dejanski stan iz 5. odstavka 241. člena ZPP. Po navedeni določbi ZPP namreč sodišče prekliče sklep o kazni, če priča pozneje opraviči izostanek. Prvostopenjsko sodišče 5. odstavka 241. člena ZPP ni uporabilo, čeprav bi ga glede na predložena opravičila bilo dolžno uporabiti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - bolniški stalež
Tožnica utemeljeno vztraja, da delavec delodajalcu ni dolžan navesti razloga za bolniško odsotnost. Sploh pa iz izpovedi tožničine osebne zdravnice izhaja, da v tožničinem primeru (glede katerega je poleg drugih težav izpostavila zlasti anksioznost) slabost ter bruhanje niti ni izključeno. To pomeni, da iz izvedenih dokazov niti ne izhaja, da bi tožnica toženi stranki lagala glede bolezni oziroma vzroka bolniškega staleža. Sploh pa to za presojo odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni pomembno, saj delavec ni dolžan delodajalca seznaniti, katera bolezen ali poškodba je razlog bolniškega staleža. Zato očitanega niti ni možno šteti za (hujšo) kršitev delovne obveznosti, kot je to napačno presodilo sodišče prve stopnje. Pri tem je napačno poudarilo, da bi morala tožnica tudi detektivki, ki je po nalogu delodajalca preverjala njeno prisotnost na domu, pojasniti razlog bolniškega staleža, kar pa je za presojo utemeljenosti očitanega odpovednega razloga še manj relevantno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je v obravnavanem času v proizvodnih prostorih hodil okrog s pištolo za izstreljevanje raket. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga obstajal utemeljen razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Pravilno je soglašalo z ugotovitvami tožene stranke v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, da je s svojim ravnanjem izrazito negativno vplival na stanje v proizvodnji, da njegovega ravnanja ne more tolerirati, ker bi to vodilo v dejansko razpustitev ustrezne kulture in discipline v proizvodnji in da je tožnik s tem jasno izkazal neodgovorno sodelovanje z udeleženci v poslovnem procesu.
sprememba v kazen zapora - delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - samovoljna opustitev dela
Obsojenec je namreč kljub vedenju, da mu je oprava dela v splošno korist naložena s pravnomočno obsodilno sodbo in da v primeru neopravljanja dela lahko sodišče izrečeno kazen zapora izvrši, od 660 ur dela v splošno korist opravil le 138,5 ur, zatem pa delo samovoljno opustil, ne da bi zato navedel in imel kakršenkoli opravičen razlog. Nazadnje pa se tudi ni odzval ne na poziv sodišča in ne na poziv Probacijske enote, na osnovi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se opravljanju dela v splošno korist očitno izmika, in da ga ne želi opraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00036735
ZPP člen 154/2, 339/2.. OZ člen 174/1, 179, 182, 299, 378.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odmera odškodnine - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - uspeh strank v postopku
Uspeh v pravdi se praviloma določa le glede na vrednotenje uspeha „po višini“, t.j. s kolikšnim deležem svojega zahtevka po višini je tožeča stranka uspela v postopku. Sodna praksa, ki je sicer glede tega vprašanja zelo neenotna, pa izjemoma dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva predvsem v odškodninskih sporih, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke sporen tako po temelju kot po višini in ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov. Stroški pravdnega postopka se odmerjajo po načelu uspeha in po načelu krivde. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku le ustrezen del stroškov izvedenine, ni pa dolžna povrniti izvedenine v celoti, prav tako pa je dolžna tudi od teh stroškov (enako kot od ostalih) plačati zakonske zamudne obresti šele od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Pritožba namreč nima prav, ko trdi, da so celotni stroški za delo izvedenca potrebni in niso odvisni od uspeha v pravdi, saj pri tem prezre, da ZPP enotno obravnava vse stroške postopka, ki se priznavajo strankam glede na uspeh v pravdi. Strošek izvedenin je le eden izmed stroškov pravdnega postopka, zato ni razlogov za njegovo drugačno obravnavanje, kolikor tega ne opravičujejo posebne okoliščine konkretnega primera.
preizkus ocene dela - zavrženje tožbe - sodno varstvo
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ZDR-1 v 200. členu, ZJU v 24. členu, prav tako pa tudi ZSPJS, ne določajo, da je zoper sklep o zahtevi za izločitev članov komisije dovoljena posebna pritožba. Tako zoper ta sklep tudi ni neposrednega sodnega varstva in bo tožnica lahko svoj dvom v nepristranskost komisije izpodbijala ob vložitvi tožbe zoper končno odločitev delodajalca o oceni njene delovne uspešnosti.
nadurno delo - odsotnost z dela - izobraževanje delavca
S tem, ko se je tožnik udeležil izobraževanja po navedeni pogodbi, ni bil na službeni poti, toženka pa je svoje obveznosti do tožnika po tej pogodbi tudi že izpolnila - poleg omenjenih potnih stroškov mu je iz naslova odsotnosti z dela zaradi izobraževanja priznala tudi nadomestilo v višini po 8 ur dnevno.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi morala tožena stranka upoštevati tudi delovno dobo tožnic pred 1. 2. 1995 (tožena stranka jima je namreč priznala delovno dobo le od tega datuma dalje), ker sta bili tožnici takrat k družbi A. d. o. o., prevzeti na podlagi 15. člena ZTPDR in jima je zato pri odmeri pravic iz delovnega razmerja treba upoštevati delovno dobo pri prejšnjemu delodajalcu, kot da nista spremenili zaposlitve.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (1997) člen 1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 9, 9/1.
jubilejna nagrada
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku iz naslova jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu, ker je 15. 2. 2017 dopolnil 10 let delovne dobe pri toženi stranki. To, da je tožena stranka tožniku 15. 10. 2010 plačala jubilejno nagrado za 10 let skupne delovne dobe na podlagi prej veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma, ni ovira za priznanje vtoževanega. Ne nazadnje gre za različni pravici, četudi vezani na podoben jubilej.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028768
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 197.
odškodninska odgovornost delavca - izdatek za drugega
Glede na to, da je toženec storil prometni prekršek in da je kazen zanj plačal tožnik, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju pravilne pravne podlage, to je 197. člena OZ (izdatek za drugega), tožniku prisodilo povračilo spornega zneska, kot je znašala kazen za prekršek in znesek, ki ga je moral tožnik plačati za opravljeno pošiljanje denarja v drugo državo.
Kot izhaja iz obsežne in ustaljene sodne prakse (II Ips 179/2009), je bistveno pri presoji utemeljenosti izključitve zavarovalnega primera, ali je imel zavarovanec dejansko možnost, da takoj po dogodku obvesti policijo. Tožnica ni zatrjevala niti dokazovala, da te možnosti ni imela.
ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/4, 167, 167/1, 167/2, 249, 249/1, 267, 267/2, 274, 274/1, 319. OZ člen 642.
ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - odločanje o stroških pravdnega postopka - stroški v postopku za zavarovanje dokazov - stroški in nagrada izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - določitev plačila in izplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odločanje o stroških in nagradi izvedenca v posebni pravdi - zavrženje tožbe
Za individualizacijo spora oziroma zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, sta relevantna izrek odločbe in dejanska podlaga odločbe.
Pritožnici ni mogoče pritrditi v razlogovanju, da sodišče ni zavrnilo presežka zahtevka tožeče stranke na plačilo nagrade in stroškov za izvedensko delo. Sodišče je v postopku zavarovanja dokazov nagrado in stroške tožeči stranki odmerilo, kar pomeni, da je upoštevaje dogovorjeno ceno za izdelavo izvedenskega dela, določilo znesek, do katerega je strokovna institucija upravičena.
O nagradi in stroških izvedenca lahko s sklepom odloči zgolj sodišče, ki je izvedenca angažiralo in zgolj v tistem postopku, v katerem ga je angažiralo. Zoper sklep, s katerim je odločeno o nagradi in stroških izvedenca, imajo pravico do pritožbe stranke in izvedenec. Izvedenec ima pravico do pritožbe, če je njegov stroškovni zahtevek zavrnjen oziroma ima pritožbo le zoper tisti del sklepa, s katerim je bil zavrnjen višji stroškovni zahtevek. To pa pomeni, da je sodišče odločilo o nagradi in stroških izvedenca, ki jih je dolžna nositi stranka. V posebni pravdi nagrade in stroškov izvedenca le-ta kot glavnega zahtevka ne more uveljavljati.