ponovna odmera pokojnine - ustavna odločba - prekluzivni rok za vložitev
V točki 19 in 20 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 izhaja, da je 60-dnevni rok določen tako za toženo stranko, kot tudi za zavarovance oziroma uživalce pravic. Prekoračitev roka ima za posledico, da zavarovanec oziroma uživalec pokojnine ne more uspešno uveljavljati oprave revizije ter ponovne odmere pokojnine. Na drugi strani pa je toženec bil dolžan v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije ponovno odmeriti pokojnino le tistim zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo.
zavrženje predloga za vpis sprememb - prokura - imenovanje prokurista - urejanje v statutu
Res je, kar poudarja pritožnica in čemur je pritrdilo že sodišče prve stopnje, da sta si teorija in sodna praksa enotni, da je podelitev prokure (ne glede na vsebino prvega odstavka 33. člena ZGD-1) mogoča tudi, če postopek njene podelitve v aktu o ustanovitvi družbe (statutu) ni posebej določen. Spregleda pa dejstvo, da imenovanje prokurista v statutu pritožnice sploh ni predvideno (da temu ne bi bilo tako, pritožba ne zatrjuje). V tem kontekstu sodišče druge stopnje soglaša z izpodbijanim sklepom, da iz določb 32. - 38. člena in ostalih določb ZGD-1 izhaja, da mora biti prokura v aktu o ustanovitvi predvidena. Tudi iz odločbe VSL IV Cpg 995/2016 z dne 30. 11. 2016, na katero se sklicuje pritožnica, izhaja, da se je ustanovitelj zavoda odločil, da bo zavod poleg direktorja zastopal tudi prokurist, zato ga je v aktu o ustanovitvi predvidel, ni pa določil postopka podelitve prokure, kar pomeni, da odločanje o podelitvi prokure prepustil zakonitemu zastopniku zavoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00027652
ZPP člen 2, 2/1, 190, 190/1, 190/2. ZIZ člen 24, 24/1. OZ člen 421, 421/2.
aktivna legitimacija - odstop terjatve med pravdo - stranska intervencija - vstop prevzemnika terjatve v pravdo - sprememba tožbe - določitev načina izpolnitve - prehod terjatve - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da odstop terjatve, ki je predmet pravde med pravdo, ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora, kar je izrecno določeno v prvem odstavki 190. člena ZPP. Tožnik tudi ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve. Če bo vztrajal pri prvotno postavljenem zahtevku, bo to pomenilo, da za odločitev sodišča vprašanja povezana s samim odstopom terjatve ne bodo relevantna. Ker objektivne meje pravnomočnosti take sodbe ne bodo obsegale tudi samega odstopa terjatve, bo toženec v tem primeru ugovore v zvezi z odstopom terjatve lahko uveljavljal šele v primeru morebitne izvršbe s strani prevzemnika terjatve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ. Vendar pa stališče, da tožnik ni dolžan tožbenega zahtevka prilagoditi okoliščinam odstopa terjatve, ne pomeni, da tožnik takšne prilagoditve ne sme narediti.
ZPP člen 105b.. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 20.
zavrženje pritožbe - elektronska vloga
Ker tožničina pritožba ni bila vložena skladno z določbami ZPP in Pravilnikao elektronskem poslovanju v civilnih in sodnih postopkih (saj še ni vzpostavljen informacijski sistem za vlaganje vlog v civilnih sodnih postopkih) to posledično pomeni, da pritožba tudi ne vsebuje varnega elektronskega podpisa skladno z določbami Pravilnika.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
javni uslužbenec - delo v tujini - denarni dodatek - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini
V skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le ob določenih pogojih. Ugotovitev, ali življenjske razmere in okoliščine dela na določenem območju izpolnjujejo te pogoje, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati.
ZDR-1 člen 109, 109/2110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1.. KZ-1 člen 122, 122/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Takojšnja zaposlitev tožnika pri drugem delodajalcu ter aktiviranje statusa s. p. s strani tožnika po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki pomeni pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ter vpliva na obstoj razlogov, ki utemeljujejo zaključek sodišča, da ob upoštevanju interesov obeh strank nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - prepoved izplačila na podlagi bančne garancije - zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije
Z unovčenjem bančne garancije je prepovedni tožbeni zahtevek postal brezpredmeten in bi ga bilo potrebno zavrniti. Prepovedni zahtevek je namreč preventivno naravnan in je izključeno, da bi imel učinek za nazaj. Medtem pa je dajatveni zahtevek na vračilo izplačanega zneska po bančni garanciji še vedno mogoč in bi mu sodišče, če bi se izkazal za utemeljenega, ugodilo. Dejanska podlaga je v pretežnem delu ostala enaka, saj bi sodišče tako v primeru prepovednega kot dajatvenega zahtevka moralo ugotoviti, ali je tožeča stranka ustrezno izpolnila svoje pogodbene obveznosti in ali je zaradi tega tožena stranka upravičena unovčiti bančno garancijo. Obe stranki sta o svojih videnjih spora že podali obširne navedbe in predlagali dokaze. Dejstvo, da je tožena stranka že unovčila bančno garancijo, pa je nastopilo po vložitvi tožbe. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za privilegirano spremembo tožbe.
sprememba v kazen zapora - delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - samovoljna opustitev dela
Obsojenec je namreč kljub vedenju, da mu je oprava dela v splošno korist naložena s pravnomočno obsodilno sodbo in da v primeru neopravljanja dela lahko sodišče izrečeno kazen zapora izvrši, od 660 ur dela v splošno korist opravil le 138,5 ur, zatem pa delo samovoljno opustil, ne da bi zato navedel in imel kakršenkoli opravičen razlog. Nazadnje pa se tudi ni odzval ne na poziv sodišča in ne na poziv Probacijske enote, na osnovi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se opravljanju dela v splošno korist očitno izmika, in da ga ne želi opraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00036735
ZPP člen 154/2, 339/2.. OZ člen 174/1, 179, 182, 299, 378.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odmera odškodnine - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - uspeh strank v postopku
Uspeh v pravdi se praviloma določa le glede na vrednotenje uspeha „po višini“, t.j. s kolikšnim deležem svojega zahtevka po višini je tožeča stranka uspela v postopku. Sodna praksa, ki je sicer glede tega vprašanja zelo neenotna, pa izjemoma dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva predvsem v odškodninskih sporih, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke sporen tako po temelju kot po višini in ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov. Stroški pravdnega postopka se odmerjajo po načelu uspeha in po načelu krivde. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku le ustrezen del stroškov izvedenine, ni pa dolžna povrniti izvedenine v celoti, prav tako pa je dolžna tudi od teh stroškov (enako kot od ostalih) plačati zakonske zamudne obresti šele od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Pritožba namreč nima prav, ko trdi, da so celotni stroški za delo izvedenca potrebni in niso odvisni od uspeha v pravdi, saj pri tem prezre, da ZPP enotno obravnava vse stroške postopka, ki se priznavajo strankam glede na uspeh v pravdi. Strošek izvedenin je le eden izmed stroškov pravdnega postopka, zato ni razlogov za njegovo drugačno obravnavanje, kolikor tega ne opravičujejo posebne okoliščine konkretnega primera.
Iz Pogodbe ne izhaja kakšna je sedanja obveznost tožeče stranke (do izgradnje počivališča X. z ureditvijo prometne signalizacije, ki bo s piktogrami označevala Hotel A.) kot protidajatev plačevanju nadomestila tožene stranke tožeči stranki. Pogodba torej nima podlage in je zato nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Ker podlage pogodbe ni, se tožeča stranka ne more sklicevati na svobodo pri urejanju obligacijskih razmerij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK00027827
ZGD-1-UPB3 člen 481, 481/2, 481/4, 483, 483/3, 516, 516/1. ZSReg-UPB2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3, 43, 43/1. ZPP-UPB3 člen 156, 181, 181/2, 274, 354, 354/1.
delitev in združitev poslovnih deležev - ničnost sporazuma - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - sprememba družbene pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - ničnostna tožba - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - prepozna tožba - enotni sosporniki
Pod določenimi pogoji se zato lahko več poslovnih deležev združi v rokah enega ali več imetnikov. Poslovne deleže je mogoče združiti, če so osnovni vložki vseh poslovnih deležev, ki se združujejo, v celoti plačani (in če ni nobene dodatne obveznosti naknadnih vplačil) in če takšna odločitev temelji na veljavnem skupščinskem sklepu družbe.
Priča je izostanek naknadno opravičila. Podan je dejanski stan iz 5. odstavka 241. člena ZPP. Po navedeni določbi ZPP namreč sodišče prekliče sklep o kazni, če priča pozneje opraviči izostanek. Prvostopenjsko sodišče 5. odstavka 241. člena ZPP ni uporabilo, čeprav bi ga glede na predložena opravičila bilo dolžno uporabiti.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (1997) člen 1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 9, 9/1.
jubilejna nagrada
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku iz naslova jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu, ker je 15. 2. 2017 dopolnil 10 let delovne dobe pri toženi stranki. To, da je tožena stranka tožniku 15. 10. 2010 plačala jubilejno nagrado za 10 let skupne delovne dobe na podlagi prej veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma, ni ovira za priznanje vtoževanega. Ne nazadnje gre za različni pravici, četudi vezani na podoben jubilej.
ZPP člen 249, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52/3, 52/4. ZZZDR člen 106.
sprememba ureditve stikov - pravica do stikov z otrokom - bistveno spremenjene okoliščine - dokazovanje z izvedencem - odmera nagrade izvedencu
Le v primeru spremembe bistvenih, pravnorelevantnih okoliščin, bi bilo utemeljeno sodno odločbo o stikih spremeniti.
Nestrinjanje s samim izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Odločilno je, da je izvedenec odgovoril na vsa relevantna vprašanja, da je mnenje jasno in popolno ter obrazloženo na način, ki stranki omogoča preizkus in njegovo grajo.
zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zaznamba spora - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - dobra vera tretjega
Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. člen ZZK-1).
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-6, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12/3. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 10.
izročitev zahtevane osebe - begunec
Senat prvostopnega sodišča je pravilno ugotovil, da za izročitev E. B. Republiki Bosni in Hercegovini niso izpolnjeni pogoji določeni v členu 527 ZKP.
nadurno delo - odsotnost z dela - izobraževanje delavca
S tem, ko se je tožnik udeležil izobraževanja po navedeni pogodbi, ni bil na službeni poti, toženka pa je svoje obveznosti do tožnika po tej pogodbi tudi že izpolnila - poleg omenjenih potnih stroškov mu je iz naslova odsotnosti z dela zaradi izobraževanja priznala tudi nadomestilo v višini po 8 ur dnevno.
nujna pot - raba nepremičnine - povezava z javno cesto
Glede na vsebino 88. člena SPZ mora sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti ugotoviti, kaj predstavlja redno rabo nepremičnine, in (šele) nato, ali ima nepremičnina za tako ugotovljeno redno rabo potrebne zveze z javno cesto oziroma ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/2, 54, 56. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2. ZPIZ-2 člen 18.
izvedenec - nagrada izvedencu - izplačilo nagrade in stroškov - posebni primeri
Specialistično znanje mora biti za opravljanje izvedenske naloge ne le potrebno, temveč mora biti uporaba takšnega znanja tudi konkretno zatrjevana in opisana (gl. sklep VSC Cpg 137/2015, r. št. 10 in sklep VSL I Cpg 197/2019, r. št. 7). Ker je že to manjkalo, pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati ostalih okoliščin v zvezi z zahtevano nagrado.