tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - posojilna pogodba - pogodba v notarskem zapisu - delna ničnost pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - neobstoječ pravni posel - neobstoj pogodbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sodna praksa - vsebina pogodbe - vsebina pogodbenih obveznosti - pogodbena volja strank - prava pogodbena volja strank - volja in namen pogodbenih strank - izročitev denarja - vračilo prejetih zneskov - dokazni predlog za zaslišanje priče - pisna izjava priče - dokazovanje navideznosti pogodbe - načelo pomoči prava neuki stranki
V postopku je bilo (med drugim) sporno, ali je toženec v obeh posojilnih pogodbah navedel še več kot enkrat višji znesek, kot ga je izročil tožnicama. Tožnici sta (med drugim) opozarjali, da zapisana pogodbena volja ne odraža dejanske pogodbene volje, kar pomeni, da v delu nad izročenima zneskoma pogodbi ne obstajata.
V skladu s šestim odstavkom 236.a člena ZPP lahko sodišče odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, ki je bila pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki navedenega člena ZPP. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v konkretnem primeru nobena stranka take zahteve ni dala, sodišče prve stopnje navedene priče utemeljeno ni zaslišalo, temveč se je pravilno oprlo na njeno pisno izjavo, v zvezi s katero je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po 236.a členu ZPP. Pri tem ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje toženca na njegovo laičnost oziroma nevednost glede tega, da bi moral predlagati zaslišanje priče. Velja sicer načelo pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP), vendar pa kršitev tega načela predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo je treba izrecno uveljavljati in tudi pojasniti, kako je vplivala na sodbo (prvi odstavek 339. člena ZPP), česar pa toženec v pritožbi ni navedel.
Ugotovitev, da je bil v posojilnih pogodbah napisan višji znesek, kot je bil dejansko posojen in izročen, utemeljuje sklep o navideznem višjem posojilu, ki v skladu s prvim odstavkom 50. člena OZ nima učinka. Posojilni pogodbi sta navidezni glede glavnic, ki presegata posojena zneska (nad 50.000,00 EUR oziroma 20.000,00 EUR in kolikor višina mesečnih obrokov presega 417,00 EUR oziroma 167,00 EUR), in zato v tem delu neobstoječi.
Ugotovitvena tožbena zahtevka, ki jima je bilo delno ugodeno, se sicer glasita na ugotovitev ničnosti posojilnih pogodb namesto pravilno na ugotovitev delne navideznosti in posledično delne neobstoječnosti (oziroma neučinkovitosti) pogodb, vendar pa je treba po presoji pritožbenega sodišča vsebinsko presojati tudi ta napačno oblikovan zahtevek, saj je sodna praksa v času vložitve tožbe (10. 4. 2015) pa tudi kasneje dopuščala oziroma vsebinsko presojala zahtevke za ugotovitev ničnosti pogodbe tudi v primeru njene navideznosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM00027014
ZP-1 člen 202.d, 202.d/2. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialni zakonski rok - prekluzivni materialni rok
V skladu z drugim odstavkom 202.d člena Zakona o prekrških lahko storilec prekrška v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je izdalo ta sklep, vloži predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeni rok iz drugega odstavka 202.d člena ZP-1 ni procesni prekluzivni rok, ampak je materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, torej paricijski rok prekluzivne narave. Zaradi navedenega v primeru zamude takšnega roka, ni mogoče uporabiti določila o vrnitvi v prejšnje stanje, skladno z 89. členom Zakona o kazenskem postopku, ampak je v zvezi z zamudo potrebno presojati zgolj dejanske okoliščine, ali je do zamude prišlo zaradi okoliščin, ki so na strani storilca ali ne.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odločilno dejstvo - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
Vprašanje ali odpadli kos plastike pripada obdolženčevemu osebnemu avtomobilu znamke Volkswagen, tip Golf IV ali ne, je po oceni pritožbenega sodišča odločilno dejstvo v zvezi z vprašanjem ali sta policista kritičnega dne sledila obdolženčevemu vozilu ali ne in z nadalje povezanim vprašanjem ali je obdolženi kritičnega dne bil voznik osebnega avtomobila, ki sta mu policista sledila ter mu je zato posledično mogoče očitati storitev obravnavanih prekrškov na način, kot izhajata iz točke I. izreka izpodbijane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026985
OZ člen 10, 147, 147/1, 171, 171/1, 174. ZZZDR člen 44. ZPP člen 8, 350, 350/2.
padec na mokrih in spolzkih tleh - povprečna skrbnost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - opustitev skrbi za lastno varnost - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - odškodnina za tujo pomoč - običajna pomoč zakonca - pravilna dokazna ocena - nastanek škodnega dogodka - verodostojnost izpovedbe stranke
Načelo prepovedi povzročanja škode implicira tudi zahtevo, da je vsak posameznik povprečno skrben tudi pri preprečevanju lastne škode (10. člen OZ). Od povprečno skrbnega posameznika pa se lahko pričakuje, da gleda, kod hodi oziroma da stopi tja, koder je pogledal.
ničnost - ničnost pogodbe - ničnostni razlogi - prevara - goljufiv namen - domneva dobre vere - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi je za odločitev o primarnem zahtevku ključna ugotovitev, ali je toženec vedel, da ni lastnik, pa je to zamolčal in s tem prevaral tožečo stranko. Zahtevan je goljufivi namen, to je, da je vedel, in ne (samo) stopnja malomarnosti, to je, da bi moral ali mogel vedeti, da ob prodaji ni bil lastnik. Kot utemeljeno opozarja toženec v pritožbi, sodišče ni ugotovilo nobene konkretne okoliščine, na podlagi katere bi lahko bilo prepričano, da je ob prodaji v letu 2012 vedel, da ni bil solastnik nepremičnine. V odsotnosti konkretnih okoliščin, ki bi dokazovale toženčevo vedenje, utemeljitev odločitve (zgolj) na splošnih izkustvenih pravilih ne zadostuje in bi sodišče prve stopnje moralo sklepati po dokaznem bremenu strank.
Prodaja tuje nepremičnine v odsotnosti goljufivega namena ne nasprotuje morali in pogodba iz tega razloga ni nična, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/2, 331, 383, 383/1. ZPP člen 99, 99/2, 137, 137/1, 274, 274/1.
insolventnost - osebni stečaj dolžnika - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - vročitev sklepa o prodaji nepremičnine stečajnemu dolžniku - pooblaščenec
Po drugem odstavku 123. člena ZFPPIPP se v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Zakon ne predpisuje vročanja sklepa o prodaji dolžniku niti v postopku osebnega stečaja. Pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da dolžniku ni vročalo sklepa o prodaji z dne 6. 3. 2019 zato ni utemeljen.
ZNP-1 člen 66, 216, 216/1. ZNP člen 37, 44, 50, 54, 54/1, 56. ZVDZ člen 7, 7/2. DZ člen 295, 295/1.
delni odvzem poslovne sposobnosti - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - razlog za postavitev drugega izvedenca - razpolaganje s premoženjem - odobritev skrbnika - pravica voliti in biti voljen - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - skrbništvo
Prepoved odtujitve, ki temelji na pogodbenem razmerju z njegovimi starši, ne bo zaščitila premoženja nasprotnega udeleženca v primeru nadaljnjega zadolževanja in posledičnih sodnih izvršilnih postopkov. Ob ugotovljeni duševni motnji, ki je vzrok za njegove nerealne poglede na razpolaganje s svojim premoženjem, je odločitev o delni omejitvi poslovne sposobnosti pri razpolaganju z nepremičninami, zadolževanju in sklepanju pravnih poslov s finančnimi posledicami, ki presegajo znesek denarne socialne pomoči, nujna. Nasprotni udeleženec je namreč lastnik stanovanja, ki ga utegne v primeru nekontroliranega ravnanja pod vplivom ugotovljene bolezni izgubiti in s tem povsem ogroziti njegovo eksistenco. Zato je odločitev, da bo pri odobritvi določenih pravnih poslov potreboval soglasje skrbnika, pravilna.
Skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVDZ je omejevanje volilne pravice dopustno le v primeru, če je osebi popolnoma odvzeta poslovna sposobnost in če ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev. Ker je sodišče prve stopnje le delno omejilo poslovno sposobnost nasprotnemu udeležencu, je bilo odločanje o omejitvi volilne pravice materialnopravno zmotno. Pri odločanju o tem je sodišče tudi preseglo podani predlog predlagatelja.
Delni oziroma popolni odvzem poslovne sposobnosti je ukrep trajnega značaja, o katerem sodišče odloča upoštevaje okoliščine, kakršne ugotovi v času izdaje odločbe, zato ga ne more časovno omejiti.
Neutemeljen je pritožbeni pomislek glede plačila DDV. Tožnik je v svoji izpovedi sam priznal, da je bil dogovorjeni znesek v višini 1.500,00 EUR za izvršena dela v kopalnici "čisti" znesek. Takšen dogovor pravdnih strank je odraz načela prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da je davčno breme v tem delu glede na dogovor pravdnih strank prevzel nase sam tožnik.
ZDR-1 člen 56, 118, 118/1, 118/2.. ZJU člen 68, 68/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo
Zmotno je stališče tožnika, da sodna razveza oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ne pride v poštev v primeru transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Objektivna nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja je sama po sebi zadosten razlog za uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Zlasti glede na te (objektivne) okoliščine se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih tožnik delovnega razmerja pri toženi stranki ne bi mogel več nadaljevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00027529
OZ člen 461, 461/1, 461/2, 480, 480/1, 660, 663, 663/3. ZIZ člen 272. ZVKSES člen 23, 23/1, 23/2, 25, 25/2, 25/3. ZVPot člen 37c. ZPP člen 313, 313/2.
začetek stečajnega postopka - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - solidarnost - solidarna obveznost - prodajna pogodba - prodaja stanovanj potrošnikom - stvarne napake - pogodbene lastnosti - lastnosti, potrebne za običajno rabo - grajanje napak - pravočasnost grajanja napake - rok za grajanje napak - jamčevalni roki - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - napake v solidnosti gradbe - enoletni prekluzivni rok - prevara prodajalca - odprava napak - rok za odpravo napak - regulacijska začasna odredba
Po določilu prvega odstavka 480. člena OZ znaša rok za postavitev zahtevka za odpravo napak eno leto, razen v primeru prevare. Po sodni praksi glede prevare pri prodajni pogodbi zadošča, da je prodajalčevo ravnanje zavedlo kupca v prepričanje, da bo napaka odpravljena brez pravde, to pa se potem ne uresniči (primerjaj odločbo VS RS II Ips 489/99). Podobna je sodna praksa pri podobni določbi v zvezi z gradbeno pogodbo (tretji odstavek 663. člena OZ). Če tožena stranka ustvari vtis, da bo napako odpravila prostovoljno, se na prekluzivni rok ne more sklicevati (primerjaj odločbo VS RS II Ips 7/2011). Ker je tožena stranka opravila dejanja, za odpravo zatrjevane napake, napake pa ni odpravila, je ravnala tako, da je nastal vtis, kot da bo napaka odpravljena. Bilo bi nepošteno, če bi se sedaj sklicevala na prekluzivni rok v položaju, ko je ravnala tako, da je kupce stanovanj zavedla.
Zamakanja na stopniščih po stenah hodnikov zaradi neustrezne hidroizolacije (kar je ugotovil izvedenec) nedvomno predstavlja napako v solidnosti gradnje. Zamakanje lahko prizadene stene, ki so bistveni nosilni del in je zato prizadeta solidnost gradbe. Zaradi napake v solidnosti gradnje je tudi rok za vložitev tožbe daljši, desetletni, in je bil spoštovan.
Sodišče je toženi stranki naložilo odpraviti napake v 15 dneh. Prva tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da navedenih del ne more izvršiti v tako kratkem roku. Po drugem odstavku 313. člena ZPP lahko sodišče za izpolnitev nedenarne dajatve določi daljši rok od splošnega 15 dnevnega roka. Ne glede na dolgotrajnost postopka, v katerem sta toženi stranki nasprotovali utemeljenosti tožbe tožeče stranke, je predlog prve tožene stranke za določitev daljšega roka utemeljen. Iz ugotovitev v sodbi o tem, kakšen je obseg del, ki jih je dolžna opraviti tožena stranka, da bo izpolnila obveznosti, izhaja, da ni realno pričakovati, da bi to storila v 15 dneh. Po presoji pritožbenega sodišča je primeren rok dveh mesecev. To je tudi rok, ki ga zakon, ki ureja jamčevanje za napake v podobnem primeru kot je obravnavani, določa kot najdaljši rok za odpravo napak (drugi odstavek 25. člena ZVKSES).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027201
KZ RS člen 46, 46/1, 46/2, 46/2-4, 46/2-7. KZ SFRJ člen 7, 23. ZKP člen 344.a, 244.a/2, 244.a/2-4, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje umora - umor zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja - umor iz koristoljubnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - nedovoljeni dokazi - zaslišanje v tujini - zaslišanje obdolženca pred tujim državnim organom - zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - neposredno izvajanje dokazov - zaslišanje preko videokonference - bistvene kršitve določb zkp - nejasen izrek - izrek sam s seboj v nasprotju
V primeru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja po 4. točki drugega odstavka 46. člena KZ RS, torej v primeru umora zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja mora namreč to, drugo kaznivo dejanje, storilec že izvršiti in šele nato storiti "še" kaznivo dejanje umora, kot je to sicer opisano tako v komentarju k 46. členu v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavnem KZ SRS (GV Ljubljana 1981), kjer je v komentarju dr. Mitje Deisingerja povsem določno zapisano, da mora v primerih umora zaradi prikritje drugega kaznivega dejanja, to drugo kaznivo dejanje storilec že storiti, nato pa šele storiti kaznivo dejanje umora.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku priznati stroške sestave predpravdnega zahtevka. Iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, na katerega se sklicuje pritožba, sicer res izhaja, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka proti državi ali državnemu organu, saj se v nasprotnem primeru tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže. Ker pa ta določba na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv ne velja za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, torej tudi ne za konkretni postopek, predhodni postopek ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožnikovem zahtevku. To pa pomeni, da strošek sestave predhodnega zahtevka ni potreben strošek za to pravdo in ga sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo.
ZPP člen 154, 154/1, 243, 244, 254. ZD člen 60, 61, 64.
primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - pisna oporoka pred pričama - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočna sposobnost zapustnika - neveljavnost oporoke - napake volje - dokaz s sodnim izvedencem - več sodelujočih izvedencev - določitev izvedenca - odvzem poslovne sposobnosti - odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha stranke
Utemeljen je podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev pisne oporoke pred pričama zaradi pomanjkanja zapustnikove oporočne sposobnosti.
Soočenje je namreč metoda zaslišanja in ne dokazno sredstvo oziroma dokazni predlog, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče zavrnitve dokaznega predloga ni obrazloženo zavrnilo. Prav tako pa soočenje med pričo in izvedencem ne pride v poštev, ker ima dokazovanje z izvedenci drugačno dokazno temo.
V obravnavani zadevi je pravdo izgubila toženka in ne tožnica. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku. Neutemeljeno je zato pritožbeno zavzemanje, da je tožnica upravičena le do polovice pravdnih stroškov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Kdaj je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanjen delodajalec, je dejansko vprašanje, pri čemer je bistveno, kdaj se z razlogi seznani oseba, ki je pristojna za podajo odpovedi. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga, nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki, če so podane, omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga. Takšno stališče je v podobnem primeru že zavzelo Vrhovno sodišče RS.
zahtevek na zvišanje preživnine - odmera preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev
Ob tem sodišče druge stopnje izpostavlja, da povprečna mesečna poraba mladoletnega otroka ni matematični izračun in da gre pri tej oceni predvsem za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, kot to nenazadnje povzema pritožba sama.
OZ člen 247, 247/3. ZGD-1 člen 263, 501, 501/3, 512, 512/1, 513, 515, 515/1, 515/6. ZPP člen 115, 115/2.
d.o.o. - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kršitev družbene pogodbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - nasprotna tožba - neopravičen izostanek z naroka - konkretiziran dokazni predlog
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejstvo, da je morala tožnica v skladu z določbo 513. člena ZGD-1 kar dvakrat sodno uveljavljati svojo korporacijsko pravico do vpogleda v knjige in spise družbe iz prvega odstavka 512. člena ZGD-1, saj toženec ni ugodil njenim nesporno danim predlogom za dovolitev takšnega vpogleda, nedvomno dokazuje, da je bila tožnica aktivna pri poskusu uresničevanja svoje pravice in da ji je bila ta pravica s strani toženca kršena.
Tudi v zvezi z nevložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je s tem ravnanjem toženec družbi V. povzročil škodo, saj je ravnal v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od vestnega in poštenega gospodarstvenika po določbi 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbo šestega odstavka 515. člena ZGD-1. Za presojo pomanjkljive skrbnosti toženca so brezpredmetne njegove navedbe, da ni pravnik. V standard skrbnosti dobrega gospodarstvenika nedvomno spada tudi zavedanje, kaj povzroči sklep o izvršbi na denarna sredstva in kakšen je pomen pravočasnega ugovora zoper tak sklep. Od vestnega gospodarstvenika gre vsekakor tudi pričakovati, da v primeru odsotnosti poskrbi za reševanje tekočih zadev, vključno z morebitnimi sodnimi postopki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028269
KZ-1 člen 159, 159/1, 168, 168/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - obrekovanje - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Četudi v abstraktnem opisu dejanja ni izrecno navedeno, da je bilo obravnavano dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe, so glede na to, da iz opisa jasno izhaja, da je obdolženi s tem, ko je komandirju, torej oškodovančevemu nadrejenemu, trdil inkriminirane besede glede oškodovanca kot policista v zvezi z njegovimi postopanjem v službi, dejansko izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je obdolženi inkriminirane trditve glede oškodovanca izrekel v posledici oškodovančevega domnevnega nekorektnega postopanja v službi oziroma vsesplošnega nezadovoljstva z delom policistov, le dejanja ni pravilno pravno opredelilo.
podizvajalska pogodba - dodatna dela - odstop od pogodbe - zastopanje - učinek odstopne izjave - veljavnost odstopne izjave
Oseba, ki je bila po pogodbi izrecno pooblaščena za zastopanje tožeče stranke v zvezi z izvedbo pogodbe, je o odstopu od pogodbe, ki ga je poslala nasprotni pogodbeni stranki, obvestila upravo svoje družbe, tj. njenega zakonitega zastopnika takoj po odposlanem odstopu. Na zakonitem zastopniku tožeče stranke je bilo, da bi v primeru, če se z odstopom ni strinjal, o tem takoj obvestil toženo stranko, ne pa da je v nadaljnji fazi celo prišlo do pogajanj, v katerih je prišlo do prenosa pogodbe na strani druge pogodbene stranke.